Slavnostna govornica, ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal, je ob krajšem kulturnem programu povedala, da holokavsta ni mogoče potisniti v okvire zgodbe o velikih vzponih in manjših padcih na poti do prave demokracije in vladavine prava ter človekovih pravic, saj je bil sam po sebi negacija vseh deklariranih vrednot sodobnega sveta. "Vsi, ki so poskušali razumeti, kako je lahko prišlo do tovrstne tragedije, so se slej ko prej morali sprijazniti s kruto resnico: nacistične stranke na vodilni položaj ni pripeljal vojaški škorenj, temveč volilna skrinjica ter nizek nivo politične kulture v tedanji hudi gospodarski krizi," je poudarila Kresalova.
Ministrica je navzoče tudi opomnila, da 27. januar, svetovni dan spomina na holokavst, ni zgolj stvar preteklosti, ampak tudi sedanjosti in prihodnosti. Po njenih besedah nosi spomin na holokavst pomembno sporočilo o tem, kaj se lahko zgodi, ko družba ni sposobna najti pametnega političnega odgovora na razmere in dileme, ki jih prinesejo velike krize. "Če smo se iz te zgodovinske izkušnje kaj naučili, se nam preprosto mora v glavah prižgati rdeča luč, ko slišimo zaskrbljujoče ideje o novih začetkih, o 'resetiranju', o hitrem spreminjanju ustave, večji homogenosti in zaradi vsega tega večji učinkovitosti družbe, o napovedih absolutne zmage neke politike," se je Kresalova obregnila tudi ob aktualne politične razmere.
Prireditve nekdanjim taboriščnikom veliko pomenijo
Po končanem uradnem delu so v preddverju dvorane Kina Šiška nekdanji taboriščniki in njihovi svojci, ki so prišli iz vse Slovenije, obnavljali stara prijateljstva, nazdravljali s kapljico rujnega, nekateri pa so si tudi izmenjevali fotografije s predhodnih srečanj. "Tovrstne prireditve nam nekdanjim taboriščnikom veliko pomenijo. Čeprav se spominjam časov, ko so me kot mlado borko za domovino ujeli in zaprli v najstrašnejše taborišče, v Auschwitz, po tolikih letih ni več prostora za negativna čustva. Ta privrejo na dan edinole, ko slišim kakšne nestrpne odnose. Tedaj pomislim, da se je s tem pravzaprav vse začelo - z nestrpnostjo in s kategorizacijo ljudi na večvredne in manjvredne. Na to morajo biti danes mladi zelo pozorni, saj se iz tega rodijo vojne in vse zlo," je povedala nekdanja interniranka in predsednica slovenskega Taboriščnega odbora internirank Auschwitz-Birkenau Sonja Vrščaj.
S prireditvijo je bil zadovoljen tudi predsednik krovne borčevske organizacije Janez Stanovnik, ki je poudaril, da spomin na holokavst pravzaprav simbolizira zmago nad nacifašizmom, in s tem zmago civilizacije nad silami zla. "Ta lepa prireditev kaže, da je zavest vrednot, do katerih je prišlo v teku druge svetovne vojne in z zmago zaveznikov, v slovenskem narodu še vedno krepko zakoreninjena."
"Slovenci nismo doživeli manjšega holokavsta kot Judje"
Na očitke nekaterih, da se v teh dneh preveč poudarja samo holokavst in Jude, s čimer naj bi se zapostavljalo trpljenje domačih internirancev, je predsednik borčevske organizacije odvrnil, da smo bili za nacizem vsi Judje. "Tudi Slovence so obravnavali enako kot Jude. V drugi svetovni vojni smo izgubili 100.000 ljudi. V tem obdobju je vsak deseti Slovenec žrtvoval življenje za domovino. Slovenci zato nismo doživeli manjšega holokavsta kot Judje. Pravilno je, da pomnimo holokavst. Ta namreč ni bil vršen samo nad Judi, ampak tudi nad nami," je povedal Stanovnik.