"Ta odločitev temelji na našem zaupanju v napredek pri poslovanju GM in močne globalne poslovne izide tudi v prihodnje. Umik naše prošnje za posojila ministrstva za energijo je v skladu z našim ciljem, da ustvarimo karseda malo novega dolga," je po poročanju tujih tiskovnih agencij ta teden povedal glavni finančni direktor družbe Chris Liddell.

"A odpoved posojilu nas ne bo zaustavila na naši ambiciozni poti, da trgu ponudimo nove modele in tehnologije," je k temu dodal Liddell. GM pa je npr. prav ta teden napovedal, da bo skušal še povečati proizvodnjo električnega modela volt, obenem pa bodo okrepili tudi njegovo distribucijo, tako da bo vozilo do konca leta dostopno v vseh zveznih državah ZDA.

GM je sicer v zadnjem letu v obnovo proizvodnih obratov vložil 3,4 milijarde dolarjev, večina teh investicij pa je bila usmerjena v proizvodnjo okolju prijaznejših in manj potratnih vozil, kot sta že omenjeni volt in Chevroletov model cruze ter v snovanje naprednih baterij za električna in hibridna vozila.

GM je sicer za sredstva ameriškega ministrstva za energijo zaprosil oktobra predlani, le nekaj mesecev po tem, ko je v okviru postopka stečajne zaščite nastal novi GM in se je dolga leta bolehajoči velikan postavil na nove noge. Sredstev v okviru 25 milijard dolarjev vrednega programa za podporo avtomobilskim podjetjem pri izpolnjevanju strožjih standardov za porabo goriva pa GM za razliko od nekaterih drugih proizvajalcev še ni dobil.

Fordu, ki v času krize kot edini izmed velikih ameriških proizvajalcev ni prejel državne pomoči, je tako ministrstvo že odobrilo 5,9 milijarde dolarjev, Nissan bo prejel 1,6 milijarde, Chrysler pa si prizadeva za odobritev trimilijardnega posojila.

Potem ko je GM predlani po dogovoru z vsemi deležniki uspešno prestal postopek stečajne zaščite, se je lani vrnil k dobičku. Končni podatki sicer še niso znani, a v prvih treh četrtletjih 2010 je dobiček znašal 4,2 milijarde evrov. Prav tako postopno vrača okoli 50 milijard državne pomoči, ki jo je prejel v času krize in zaradi katere je pristal v lasti države. Z nedavno javno prodajo delnic se je lastniški delež države znižal z okoli 60 na približno 33 odstotkov.