Ob uvajanju novega pravilnika o najdaljših dopustnih čakalnih dobah so zdravstvenim zavodom več mesecev pomagali s svetovalnimi nadzori. Izvajalcem, pri katerih so odkrili največ preskokov bolnikov in neprečiščenih čakalnih seznamov, se po besedah ministra za zdravje Dorijana Marušiča zdaj obetajo še upravni nadzori: "Upravni nadzori nam dajejo več možnosti za ukrepe, ki bodo usmerjeni v vodstva zdravstvenih zavodov."

Sporno mešanje javnega in zasebnega

Čakalne dobe so dolgoletna težava prav v ortopediji, precej ortopedov, ki so zaposleni v javnih zavodih, pa opravlja tudi samoplačniške storitve v zasebnih ambulantah. Pri artroplastiki kolena pričakovana čakalna doba po zadnjih podatkih znaša na primer v novomeški splošni bolnišnici 430 dni, v UKC Maribor 555 dni, v Ortopedski bolnišnici Valdoltra 600 dni, v UKC Ljubljana pa 900 dni.

V nadzoru, ki ga je opravil zdravstveni inšpektorat, je izstopalo prav mešanje javnega in zasebnega, je ugotovila vodja oddelka za kakovost na ministrstvu za zdravje Biserka Simčič. "Ni sporno, če se nekdo odloči za samoplačniški prvi pregled. Sporno pa je, če se na podlagi izvida v zasebni ambulanti, kjer dela isti zdravnik, ki je sicer zaposlen v javnem zavodu, ta bolnik v bolnišnici ne uvrsti na konec čakalnega seznama za operacijski poseg, ampak močno preskoči vrsto," je ponazorila.

Takšno ravnanje ni zakonito, je poudaril Marušič. Povedal je, da bi moral namesto tega posameznik po pregledu v samoplačniški ambulanti k svojemu osebnemu zdravniku, ki bi mu dal napotnico. Na podlagi napotnice z oznako nujno, hitro ali redno bi ga nato tako kot druge paciente uvrstili na čakalni seznam za poseg, je dejal Marušič.

Vodstva bolnišnic so že seznanili s tem, pri katerih zdravnikih so odkrili nepravilnosti, je povedala Simčičeva. "Nekateri so inšpekcijo celo sami opozorili na zaposlene, ki ne ravnajo, kot bi morali, vendar ni naloga ministrstva, da to ureja. Direktorji so tisti, ki morajo zagotoviti delo v skladu z zakonodajo in ukrepati pri nepravilnostih," je izjavila Simčičeva. Po njenem bi bilo za začetek smiselno, da v bolnišnicah preverijo, ali so imeli ti zdravniki sploh soglasje za delo pri drugem delodajalcu.

Izvajalce so po besedah Simčičeve opozorili tudi, da odgovorne osebe za vodenje čakalnih seznamov ne morejo več biti kar administratorke. "To mora biti nekdo, ki je dovolj opolnomočen, da ne bo dovolil vodenja čakalnih seznamov po žepih," je poudarila.

Prelivanje zanikajo

V bolnišnicah, v katerih je inšpekcijski nadzor ministrstva našel neprimerno prelivanje iz zasebne v javno mrežo na področju ortopedije, to bolj ali manj odločno zanikajo. V UKC Ljubljana so zatrdili, da pregled ni pokazal takšnih nepravilnosti: "Po inšpekcijskem pregledu so inšpektorji kot pogoj za vpis v čakalno knjigo zahtevali napotnico, izpis bolnika iz čakalne knjige po operaciji ter elektronsko vodenje čakalnih seznamov in imenovanje odgovorne osebe, kar dosledno izvajamo." V UKC Maribor so pojasnili, da v primeru oddelka za ortopedijo pri postopku uvrstitve pacienta na čakalni seznam računalniški program ne omogoča ločenega vodenja napotitve med javnim in zasebnim. Neupravičenih uvrstitev pacientov na čakalne sezname brez napotnic pa nadzor pri njih ni ugotovil, so dodali. Tudi direktor Ortopedske bolnišnice Valdoltra prim. mag. Venčeslav Pišot je zatrdil, da se pacienti vpisujejo na čakalne sezname le na podlagi napotnic osebnega zdravnika. To je razvidno tudi iz zapisnikov nadzora, so poudarili v bolnišnici Valdoltra.

Direktorica Splošne bolnišnice Novo mesto Mira Retelj je poudarila, da so zaposlene zdravnike že pred tokratnimi nadzori opozorili, da vpisovanje na čakalne sezname brez napotnic ni sprejemljivo: "Pogledali pa bomo, kako se ravna v posameznih primerih. Če bi opazili vpisovanje brez napotnic, teh storitev najbrž ne bi smeli opraviti, težko pa je te primere vnaprej preprečiti."