Postavljeni normativi
Prof. dr. Helena Meden Vrtovec, ki je v imenu strokovne skupine strategijo predstavljala (o njej smo pisali že v ponedeljkovem Dnevniku), je bila slikovita: "Nihče ne bi želel leteti v ZDA s pilotom, ki vozi letalo dvakrat na leto." Zato je stroka postavila jasne standarde. Pri tem so za porodnišnice upoštevali evropske normative, medtem ko so morali za ginekološke posege normative izračunati. Porodnišnica bi morala imeti najmanj 1000 porodov na leto, da bi imeli vsaj 3 porode na dan, 3 carske reze na teden, eno do dve izhodni operaciji, eno do dve medenični vstavi in ene dvojčke na 14 dni. Tako bi zagotovili strokovnost, izkušenost in varnost porodnic. Za zagotavljanje 24-urnega neprekinjenega zdravstvenega varstva nosečnic in porodnic pa je potrebnih od 8 do 10 porodničarjev, 12 diplomiranih babic, 4 do 5 neonatologov, vedno pa morata biti na razpolago anesteziolog in instrumentarka. Kjer zahtevanih normativov ne bodo izpolnjevali, predlagajo združevanje manjših v večje enote. Kot smo slišali v razpravi, je neupoštevanje takšnih standardov dobra niša za zaslužke željne zdravnike, ki za boljše plačilo po pogodbi raje opravljajo storitve v drugi, in ne v lastni bolnišnici. Zaradi težav pri zagotavljanju 24-urnega zdravstvenega varstva naj bi v dežurno službo vključili tudi ambulantne ginekologe in koncesionarje, poleg tega pa so predlagali tudi uvedbo regijskih dežurnih mest. Čim prej bo treba nekatere kompetence prenesti na babice in diplomirane medicinske sestre.
Instrument za višje dohodke
Meden-Vrtovčeva je posebej izpostavila presenetljivo različne podatke o opravljenih velikih in malih operacijah, do katerih sedaj očitno prihaja zato, ker vsi ne upoštevajo navodil za beleženje. Tako denimo na Ptuju majhnih posegov sploh ne vpisujejo. Prof. dr. Adolf Lukanovič, predsednik razširjenega strokovnega kolegija, je ob tem poudaril, da niso problematične samo tako imenovane SPP (skupine primerljivih primerov), pač pa tudi PPD (posebni pogoji dela): "Sistem PPD se je izrodil. Postal je samo instrument za boljše plačilo in za dvigovanje osebnih dohodkov!" Strokovni direktor nevrološke klinike UKC Ljubljana prof. dr. David B. Vodušek je ob tem ugotavljal, da smo "soočeni z dejstvom, da imamo isti sistem po vsej državi, a je v različnih okoljih prišlo do lastnega razvoja in deviacij." Zato je podprl usmeritev stroke, da se postavijo primerljivi kriteriji. Doc. dr. Zlatko Fras, predstojnik interne klinike UKC Ljubljana, "bi šel sam v vsako porodnišnico in preštel, koliko velikih in malih posegov so opravili." Meden-Vrtovčevi bi se to zdelo konfliktno in nekulturno, saj bi posamezne bolnišnice preveč izpostavili. Zato je eno od priporočil ministrstvu, da natančno opredeli spremljanje opravljenega dela v posameznih ustanovah tako po SPP kot tudi po PPD.
Podpredsednica zdravstvenega sveta prof. dr. Bojana Beović je prepričana, da bi bilo delo zdravstvenega sveta lažje, če bi imeli takšne strategije tudi za druge stroke, ter poudarila, da na ta način "ljudem ne jemljemo, pač pa dajemo, saj jim zagotavljamo večjo zdravstveno varnost".
Akcijski načrt za uresničevanje posameznih predlogov bo ministrstvo izdelalo po javni razpravi, ki se bo najverjetneje začela v petek, z izredno sejo parlamentarnega odbora za zdravstvo.
