Maglica se je v začetku novembra odločil spremeniti načrt sanacije Veletekstila. Imetnikom navadnih terjatev je ponudil zgolj odstotek višje poplačilo (31 odstotkov), kot dodatno, a tudi ključno pa predvidel še alternativo - konverzijo terjatev v lastništvo. To je njegovemu podjetju Veletekstil Maloprodaja, ki je prijavil 1,4 milijona evrov terjatev in jih bo zamenjal za delnice Veletekstila, omogočilo, da v skladu z insolvenčno zakonodajo pride do dvojnega glasu. Če se to ne bi zgodilo, bi za prisilno poravnavo glasovalo 57 odstotkov upnikov (in bi padla), tako pa je bila sprejeta s 66 odstotki glasov (potreboval je vsaj 60 odstotkov).
Skoraj istočasno, ko so glasovnice v začetku januarja še prihajale na naslov upraviteljice prisilne poravnave Nataše Gibičar Toš, je največji upnik Veletekstila - gradbeno podjetje Keting iz Ajdovščine - na sodišče vložil zahtevo za stečaj. Ali je usodo podjetja, ki ima od maja lani blokiran račun, zapečatil napovedani odpis več kot milijona evrov terjatev do Veletekstila, pri Tomažu Keteju, lastniku Ketinga, včeraj ni bilo možno preveriti. Terjatev, visoka 1,4 milijona evrov, do Veletekstila je sicer leto dni nazaj predstavljala večino premoženja družbe, ki je glasovala proti prisilki.
Medtem ko ta ne bo vplivala na okoli 70.000 evrov prednostnih terjatev in skoraj šest milijonov evrov (zavarovanega) dolga do Banke Volksbank, pa se bo moralo več kot 50 navadnih upnikov zadovoljiti s poplačilom 31 odstotkov dolga. In sicer, 11 odstotkov v 33 mesecih, preostalo pa v 45 mesecih, pri čemer je obrestna mera ničelna. Med večjimi upniki, ki jih bo prisilna poravnava prizadela, so poleg Ketinga še Banka Sparkasse (850.000 evrov), Sol Adriatic (245.000 evrov) ZPIZ (225.000 evrov) in ZZZS (124.000 evrov).
tomaz.modic@dnevnik.si
