Kot je v pismu zapisal prvak SNS, so bili v pogovorih pred nastankom neformalne skupine njeni nameni "opredeljeni precej drugače, kot se kažejo danes". Že sama ločitev skupine na zgodovinsko, pravniško in "pravičniško" podskupino po njegovem kaže, da skušata MZZ in vlada z njo predvsem pridobiti čas ter z vključitvijo nekaterih posameznikov v delo skupine vsaj delno zavreti polemiko v javnosti.

Tudi sestava vseh treh podskupin po mnenju Jelinčiča kaže, da glavni namen ni bil varovanje slovenskega nacionalnega prostora in zagotavljanje njegove celovitosti na osnovi mednarodnega prava, ampak zgolj slovenski vladi pripraviti argumente, pa četudi nekompetentne, za potrditve njenih odločitev.

Zato ga tudi ne čudi, da je sodelovanje v skupini - ta naj bi se sicer doslej sestala vsega dvakrat, Jelinčiča pa na teh sestankih ni bilo - že na samem začetku odklonil France Bučar, kasneje pa tudi Andrej Lenarčič in nazadnje v sredo Marko Pavliha.

Jelinčič: Sporazum o arbitraži je bil napisan zelo voluntaristično

Tudi na novinarski konferenci je Jelinčič ponovil, da vlada očitno noče urediti vprašanja o meji s Hrvaško na način, ki bi ustrezal mednarodnemu pravu in zgodovinskim dejstvom, saj ne pozna oziroma noče priznati dokumentov, na osnovi katerih bi to lahko naredila.

Sporazum o arbitraži je bil po njegovem napisan zelo "voluntaristično" in podpisan pod prisilo ZDA in EU. Rešitev vidi v tem, da Slovenija prekine oz. odstopi od sporazuma, kar lahko stori v skladu z dunajsko konvencijo o pogodbenem pravu, saj je Hrvaška sporazum večkrat bistveno kršila. Nazadnje je to storila v novem pravilniku o mejah v ribiškem morju, ko je mejo znova zarisala po sredini Piranskega zaliva.

Prvak SNS je danes še opozoril, da hrvaška stran slovenski politiki in t.i. pravni znanosti že od samega začetka zelo zvito govori, da je predmet razmejitve Piranski zaliv, kar pa nikakor ne drži. Razmejitev med Slovenijo in Hrvaško namreč nikakor ne bi smela temeljiti na administrativno določenih mejah iz časov Kraljevine Jugoslavije ali SFRJ, ampak je treba pogledati dlje nazaj, ko sta bila naša tudi Kvarner in Istra, je prepričan Jelinčič.

Edini relevanten dokument, ki dejansko določa slovenski nacionalni prostor, je po mnenju Jelinčiča manifest cesarja Karla iz leta 1918, v katerem je jasno zapisana federalnost avstrijskega dela Avstro-Ogrske in s tem dana možnost, da se slovenske dežele iz avstrijskega dela monarhije povežejo v skupno državo. A ta manifest je pri "t.i. mednarodnih pravnikih in t.i. zgodovinarjih", ki sodelujejo v posvetovalni skupini, nezaželen in ga negirajo, je poudaril Jelinčič.

Pahor: Razlogi za izstope iz skupine za arbitražo me ne prepričajo

Premier Borut Pahor je danes na novinarski konferenci po seji vlade dejal, da ga razlogi za izstope članov iz skupine za pripravo na arbitražo pri zunanjem ministrstvu ne prepričajo. Dodal je, da ima sicer vsakdo pravico, da se tako odloči, saj gre za prostovoljno delo.

Po njegovih besedah so razlogi morda osebne narave in jih ne pozna. Dodal je, da delo komisije poteka, tako da ne vidi pravih razlogov za izstop članov.

Najprej je sodelovanje v skupini odpovedal profesor mednarodnega prava dr. Marko Pavliha, ki je v sredinem odprtem pismu zunanjemu ministru Samuelu Žbogarju sporočil, da izstopa tako iz širše posvetovalne kot tudi ožje pravniške podskupine, ki naj bi delovali pod okriljem zunanjega ministrstva. Pojasnil je, da so se okoliščine v zadnjih mesecih tako poslabšale, da "zaradi strokovnih, etičnih in povsem človeških razlogov" ne more več sodelovati "pri kuhanju zadnje večerje na podlagi slabega recepta" oziroma ne želi "služiti za alibi v primeru katastrofalne arbitražne odločbe".

Danes je Žbogarja o nepreklicnem odstopu iz podskupine za pravičnost obvestil še prvak SNS Zmago Jelinčič, ki je kot razlog navedel, da so bili nameni neformalne skupine v pogovorih pred njenim nastankom "opredeljeni precej drugače, kot se kažejo danes".

Val izstopov iz skupine se je zgodil v času, ko je prišlo na dan, da Hrvaška od začetka leta izvaja novi pravilnik o mejah v ribiškem morju, ki predvideva mejo po sredini Piranskega zaliva. Slovenija je po navedbah hrvaških medijev zaradi pravilnika, ki prejudicira mejo v Piranskem zalivu, Hrvaški poslala diplomatsko noto. Pahor je povedal, da bo po njegovih informacijah Slovenija to noto poslala v petek.