Kot so za STA sporočili z ministrstva za notranje zadeve, od začetka letošnje smučarske sezone beležijo 158 zapisnikov o nesrečah na smučiščih.
Na Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana med najpogostejše poškodbe, ki nastanejo zaradi smučanja in deskanja na snegu, navajajo poškodbe spodnjih okončin. Pri smučarjih beležijo predvsem zlome goleni in poškodbe kolenskih vezi, pri deskarjih na snegu pa so najpogostejše poškodbe v predelih zapestij in komolcev.
Pri visokih hitrostih lahko prihaja tudi do izjemno hudih poškodb notranjih organov, glave in hrbtenice, ki lahko ogrozijo življenja oziroma lahko pustijo trajne posledice oziroma invalidnost. Proti takim poškodbam se lahko smučarji in deskarji deloma zavarujejo z uporabo čelade in ščitnika za hrbet oziroma s t. i. želvjim oklepom.
Nujno je upoštevanje pravil varnega smučanja
Vodja kirurškega bloka Anže Kristan zato svetuje, naj vsi udeleženci na smučiščih upoštevajo pravila varnega smučanja. Smučati je treba po svojih zmogljivostih in v skladu z znanjem. Pred smučanjem naj se smučarji ustrezno ogrejejo, ko postanejo utrujeni, pa naj s smučanjem zaključijo.
Prav tako je treba upoštevati, da so na smučišču tudi slabši smučarji in otroci. Smučarji in deskarji na snegu naj se držijo smučarskih prog ter se izogibajo pitju alkohola, še svetujejo na UKC Ljubljana.
V celotni lanski sezoni 2009/2010 se je na 24 slovenskih smučiščih sicer zgodilo 1179 nesreč, od tega jih je bilo 1113 z lahkimi poškodbami in 66 s hudimi. Na urgenci in kliničnem oddelku za travmatologijo pa so lani oskrbeli več kot 1500 poškodovanih smučarjev in deskarjev. Od leta 2000 so slovenska smučišča terjala tudi deset smrtnih žrtev.
