Zakaj ima raje internetne "kurbe" kot mene?

Odgovore na vprašanje, zakaj je konzumiranje pornografije preko spleta tako priljubljen hobi, bi lahko nizali vse do roba naslednje strani. Vsekakor spletni pornografski menu ponuja na milijone različno začinjenih "specialitet". "Seks na internetu je kot praznično obložena miza - poskusiti želite vse, a veste, da vam bo, če boste to storili, slabo," zapišejo Patrick Carnes, David L. Delmonico in Elizabeth Griffin, avtorji knjige V senci interneta, ki kot prva prevedena v slovenščino secira omenjeni problem. V največji "pornoblagovnici" na svetu je najti kar 4,2 milijona portalov oziroma 420 milijonov spletnih strani s seksualnim pridihom, kar je 12 odstotkov vseh na svetovnem spletu ponujanih vsebin. Meje internetne pornografije potekajo paralelno z mejami uporabnikove domišljije, saj ga virtualni svet ne zalaga zgolj z video ali foto produkti, temveč ponuja tudi komunikacijo s fantazijskim partnerjem v realnem času, neposredni vpogled v striptiz klube, igranje seksualnih igric, voajerske seanse, na trgu pa so se pojavili tudi seksualni pripomočki, ki jih je med klepetom mogoče priklopiti na računalnik in jih upravljati na daljavo. Vse to in še mnogo več odjemalec povečini dobi že za ceno internetnega dostopa, saj je kar okoli devetdeset odstotkov spletnega pornografskega gradiva dosegljivega brezplačno 24 ur na dan. "Težko rečem, da so stvari, ki se pojavljajo na internetu, po vsebinski plati nekaj novega, so pa tu veliko lažje dosegljive," pravi ekspert za seksualno področje Max Modic.

Ker si je odmerek spletnih vsebin za odrasle mogoče vbrizgati za domačimi vrati, v popolni osami, kar odjemalcu zagotavlja določeno mero anonimnosti in diskretnosti, so ravno na internetu mnogim omogočeni izleti v območje "prepovedanih" in drznih idej. Toda ta anonimnost je pogosto varljiva. Proti pornografskemu internetnemu ponudniku YouPorn je bila tako nedavno vložena tožba zaradi domnevnega nezakonitega preverjanja uporabnikov spletne strani. Nizozemsko podjetje Midstream Media, ki omenjeno pornografsko shrambo polni s seksualnimi vsebinami, je obdolženo vohljanja po zgodovini obiska strani ter namernega dostopanja do osebnih podatkov uporabnikov brez njihovega dovoljenja.

Razlog, da v internetni pornografski areni sprostimo seksualne zavore, pa gre iskati tudi v dejstvu, da smo pri uporabi spleta porinjeni v virtualno dimenzijo, v kateri ne tvegamo okužbe s spolnimi boleznimi, neželene nosečnosti, čustvene prizadetosti ali zavrnitve. Tu navidezno ne zastavimo ničesar, zato mnogi menijo, da na tem področju ni nič resnično in je zato vse dovoljeno. "Zasvojeni lahko preko fiktivne, navidezne osebe, ki mu je dosegljiva preko slike ali videa na internetu, doživlja svojo 'pomembnost', svojo moškost (ali ženskost), saj si osebe, ki se mu nasmiha iz ekrana, v realnem življenju najbrž ne bi upal nikoli nagovoriti, ker ima prenizko samopodobo. Poleg tega je ob internetni pornografiji mogoče sanjati o marsičem nerealnem, lahko tudi šokantnem, grozljivem, nečem, česar dejanska partnerica oziroma partner morda ne bi prenesel ne dovolil vnesti v seksualni akt," meni Jerneja Dimec, specialistka za zakonsko in družinsko terapijo, ki na spletnih forumih pogosto odgovarja tudi na vprašanja, povezana z internetno spolnostjo. In prav tu tiči tudi razlog, zakaj številni posamezniki, kljub temu da imajo seksualno razpoložljive partnerje, raje masturbirajo pred elektronsko napravo. "Marsikdo sicer misli, da je oseba, odvisna od spletne pornografije, morda premalo spolno aktivna ali da sploh nima možnosti potešiti svojega spolnega nagona v odnosih z realnimi osebami, vendar je v ozadju drugačna razlaga. Zasvojenec z internetno pornografijo namreč ob vijuganju med tovrstnimi vsebinami doživlja specifično vzburjenje, ki ga ob resnični spolni dejavnosti nikoli ne doseže," dodaja Dimčeva. Mnogi zasvojenci se med internetnimi seksualnimi vragolijami počutijo omamljeni, zamaknjeni v stanje ekstaze in prežeti z občutki evforije, česar jim ne more ponuditi noben realen človek. In kot v svoji zgodbi pripoveduje Nana, internetnim perverznežem pogosto zmanjka energije in volje za predajanje mesenim užitkom z dejanskim partnerjem.

Nevarna odvisnost

Tako kot se je nesmiselno spraševati, koliko kozarcev vina moraš popiti, da si alkoholik, je tudi vprašanje, koliko ur se moraš naslajati pred računalniškim ekranom, da ti je prilepljena etiketa zasvojenca z internetno pornografijo, neumestno, kajti ključne vloge tu ne igra količina, temveč način in zloraba tega vedenja. O zasvojenosti s pornografijo na spletu govorimo takrat, ko ta dejavnost za posameznika ni več stvar možnosti ali izbire, pogosto mu niti ne prinaša užitka, temveč ga prisilno poriva v razuzdano vedenje. V nekem zakotnem predelu vesti pri mnogih sicer vznikne želja po razdoru razmerja s podobami na ekranu, vendar so te na drugi strani prizadetega že tako globoko posrkale v svoj svet, da se ne more več sam izvleči iz blata internetne nesnage. Celo ko ga pri "zločinu" zasači partner/ica, nadrejeni ali celo lastni otroci, se odvisnik ne zaveže virtualnemu celibatu, temveč išče vse bolj inovativne strategije, s katerimi bi maskiral svoje početje; ženo na primer ob večerji opijani, da bi se čim prej odpravila v posteljo, otrokom kupi lasten računalnik, v službi pa v odmoru za malico ne golta sočnega sendviča, temveč sočna razgaljena telesa. Skratka, spletna pornografija zasvojenca okupira v celoti. Ne le da ure in ure preživi z miško v roki, ogromno časa si utrga tudi za samo razmišljanje, kako in kdaj bo vzel naslednji odmerek nekemične droge. Erekcijo lahko doživi že ob sami misli na računalniško miško ali tipkovnico.

Zasvojenost zabrede v zares kritično območje, ko se razleze tudi čez najpomembnejše segmente življenja. Ko začno gola telesa ali izmenjavanje seksualno obarvanih sporočil posameznikovo pozornost pritegovati v tolikšni meri, da denimo pozabi na otroke, ki ga čakajo po končanem pouku, ali na pomemben sestanek v službi, se internetni seks spremeni v tornado, ki pustoši vse pred seboj. "Kričal sem na otroke, naj se spravijo stran od računalnika, ker sem hotel internetni seks" ali "poslal sem dekle v trgovino, da bi lahko masturbiral pred računalnikom" s sramom pogosto razlagajo nekdanji zasvojenci. Mnogi ob računalniku bedijo pozno v noč, kar za seboj potegne fizično izčrpanost, neprespanost, bolečine v vratu in križu ali celo motnje hranjenja, to pa lahko v daljšem časovnem obdobju privede tudi do hujših zdravstvenih težav, kot je srčni infarkt. Čeprav internetna pornografija od odjemalca izsili le virtualna doživetja, ga posrka v čustveni vakuum in s časom prizadene tudi njegovo telo.

Nemalo je posameznikov, ki so se dolga leta uspešno zdravili zasvojenosti s seksom, ko pa so odkrili neskončno ponudbo internetne "veletrgovine", so se ponovno ujeli v odvisniško mrežo. "Moje življenje se je odvijalo v pravi smeri - dokler nisem odkril internetnega seksa. (…) Začel sem raziskovati, kaj vse mi internet lahko ponudi na seksualnem področju. Kmalu sem ugotovil, da lahko preko interneta najamem prostitutko. Potem je šlo zelo hitro navzdol," v knjigi V senci interneta beremo izpoved petinpetdesetletnega Setha, ki se je po desetletnem zdravljenju seksualne zasvojenosti ob spletnih nasladah vrnil na stara pota.

Zakaj toliko ljudi podleže ravno zasvojenosti z internetno pornografijo, razlaga Peter Topić, pisec spremne besede k omenjeni knjigi: "Po eni izmed hipotez je nivo stimulacije možganov pri internetnem seksu precej višji kot pri običajni spolnosti. Ko gre za tovrstno zasvojenost, v primerjavi z drugimi 'klasičnimi' zasvojenostmi nihče ni neranljiv, saj odvisnost od internetnega seksa pri posamezniku zelo hitro napreduje. Na klasične zasvojenosti vplivajo predvsem dedni dejavnik, primarno družinsko okolje in situacijski stres, v katerem se posameznik lahko znajde. Pri zasvojenosti z internetnim seksom pa se je pokazalo, da lahko pogoltne tudi ljudi, ki nimajo nobene predzgodovine na teh področjih." Nekateri začnejo povsem nedolžno in iz gole radovednosti brskati po straneh z vsebinami za odrasle, a jih nič hudega sluteče kaj hitro potegne v žrelo virtualnega razvrata in razuzdanosti. Seksualne figure, ki z ekrana vdirajo v posameznikovo zavest, se velikokrat pojavljajo v neobičajnih pozah, zato pri mnogih izzovejo takšno mero fascinacije, da jim ne morejo več ubežati. Mnogi zasvojenci pripovedujejo, da jih je določen vizualni material tako prevzel, da ga vedno znova obujajo v domišljiji ali na ekranu ter iščejo njegove replike.

Ženske niso imune

Beseda "sex" je za besedama "and" in "the" tretja najpogosteje vpisana angleška beseda v spletnih brskalnikih. V domačem iskalniku Najdi.si je bila v lanskem letu beseda "seks" četrta najbolj iskana beseda, prehitele so jo "vreme", "facebook" in "horoskop", pornozvezdnica La Toya pa je že drugič zapored pometla z vso konkurenco med slovenskimi ženskimi osebnostmi. Ta podatek pripravlja teren oceni, da je z internetno pornografijo zasvojenih okoli šest odstotkov aktivnih internetnih uporabnikov. Dodatnih deset odstotkov je takšnih, ki internetni seks izkoriščajo v zmernih količinah in ne kažejo znakov kompulzivnega vedenja. Čeprav raziskav na to temo pri nas še ni bilo, Peter Topić ocenjuje, da statistični podatki ne odstopajo veliko od tistih iz tujine.

Leta 2006 je dr. Patrick Carnes ugotovil, da je več kot štirideset odstotkov zasvojencev z internetnim seksom nežnejšega spola. Ko svetovni splet še ni začel raztegovati svojih lovk in je bilo treba po zaloge pornografije stopiti v prodajalno ali izposojevalnico video vsebin, je le redkokatera ženska zbrala dovolj poguma, da je stopila za zaveso, nad katero je utripal napis "vstop dovoljen le starejšim od 18 let". Za štirimi stenami svojega doma ali pisarne pa se lahko tudi ženske in dekleta brez sramu prepustijo opajanju z navideznimi seksualnimi aktivnostmi. Res pa je, da kar osemdeset odstotkov zasvojenih žensk, ki se smukajo med stranmi z žgečkljivo vsebino, zahaja zgolj v spletne klepetalnice; okoli trideset odstotkov jih redno sodeluje v spletnem seksu v realnem času, desetina pa jih prisega na video- in fotomaterial.

Med moško populacijo je razmerje precej drugače porazdeljeno; 77 odstotkov jih omenja (ne)premične slike, 46 spletne klepetalnice, 26 pa virtualno seksualno dejavnost. Tako moški kot ženske se med seksualnimi aktivnostmi v navideznem svetu raje prelevijo v druge osebe; okoli šestdeset odstotkov jih poda lažno starost, nekaj odstotkov pa jih zamenja tudi spol.

Podoben scenarij kot pri ženski populaciji se je razpletel v mladinskih "filmih". Mladoletnikom, ki pred razmahom interneta načeloma niso imeli dostopa do vsebin za odrasle, če jih niso ravno ponesreči izbrskali v skrivališčih svojih staršev, je svetovni splet na stežaj odprl vrata v prostor seksualnih pregreh, saj lahko zgolj z lažnim odgovorom na vprašanje, ali so že prestopili prag polnoletnosti, vstopijo v pornografsko meko. Povprečna starost prve izpostavljenosti pornografiji je dandanes zdrsnila na enajst let. V letu 2009 je bila med najstniki beseda "porno" najbolj iskana beseda v Googlovem spletnem brskalniku, "seks" pa je pristal na petem mestu. Po podatkih nekaterih raziskav kar dve tretjini učencev višjih razredov osnovnih šol ter dijakov srednjih šol med pisanjem domače naloge brska med vsebinami za odrasle, med njimi se jih več kot trideset odstotkov že spopada z blagimi oblikami zasvojenosti. V obdobju od 12. do 16. leta, ko so možgani še zlasti ranljivi za pretirano stimulacijo, je največja verjetnost, da vzklijejo korenine za kasnejšo zasvojenost. Na tem mestu vpeljujemo misel Jerneje Dimec: "Lahek dostop do pornografije na spletu lahko škoduje zlasti najstnikom, še posebej fantom, ki svoje telo in odnos do spolnosti šele odkrivajo, pri tem pa žal spregledajo pomembnost dostojanstva, spoštljivosti in svetosti telesa oseb, ki jih gledajo na ekranu. Pornografija je namreč razvrednotenje človeka na nivo blaga oziroma predmeta, z izrecno željo po doseganju užitka."

Čeprav smo omenili, da internetne pregrehe lahko premamijo vsakogar, vendarle lahko govorimo tudi o rizičnih skupinah. Dr. Peter Carnes je ugotovil, da je bilo kar osemdeset odstotkov zasvojencev v otroštvu ali mladosti spolno zlorabljenih. Ta krog ljudi namreč veliko lažje vzpostavlja "intimne" stike brez dotikov ali čustvenega hazardiranja, zato je zanje internet idealen prostor za seksualne zmenke. Mnogi pa kot razlog za svojo "hibo" navajajo tudi težave v odnosih s partnerjem. "Morda sta se partnerja odtujila, mogoče ne znata več (ali pa sploh nikoli nista znala) izražati svojih spolnih želja in si tajita, da se je njun čustveni odnos spremenil. Mogoče pa si preprosto nočeta izpovedati svojih spolnih fantazij, ker ju je strah, kako se bo na to odzval drugi, in zato pač izživljata svoje fantazije na internetu," meni psihiater dr. Slavko Ziherl. Max Modic postreže z veliko preprostejšo in manj pomilujočo razlago: "To je po mojem mnenju bolezen, ki so si jo izmislili zdravniki, ker pač potrebujejo klientelo. Človek, ki ima svoje obveznosti, odnos do svojega življenja in poklica, si ne more privoščiti tovrstne zasvojenosti. Sam bi si zelo rad privoščil takšno zasvojenost, pa nimam časa. Tisti, ki to počnejo, imajo očitno preveč časa v življenju."

Prodaja računalnika ni nujno zdravilo

"Najprej sem se počutil, kot bi neznosna življenjska sila potovala skozi moje vene. Ko sem postal zasvojen, pa je bilo zelo težko, prišlo je zelo na hitro in bilo je zelo brutalno. Česa takega nisem izkusil niti pri drogah in alkoholu. Ko sem abstiniral, me je 'kriziralo', trpel sem za nespečnostjo in imel krče v trebuhu," v dokumentarcu A Drug Called Pornography o svoji izkušnji pripoveduje anonimni odvisnik.

Zasvojenost z internetno pornografijo je trdovratna bolezen, ki je ni mogoče odpraviti čez noč. Mnogi so izbrisali vse zaznamke, se izogibali surfanju po svetovnem spletu ali celo prodali računalnik in uničili modem, a so vedno znova prevarali sami sebe, ker so verjeli, da imajo svojo težavo pod nadzorom. Prvi korak uspešne terapije je torej, da si posameznik sploh prizna, da je nemočen glede svoje zasvojenosti. Čeprav večino v zdravljenje prisilijo družina, prijatelji, nadrejeni ali celo pravni sistem.

Sprememba v srcu, ena izmed (redkih) terapevtskih skupin pri nas, ki se ukvarjajo s tovrstno zasvojenostjo, v procesu "detoksikacije" bolnika vodi preko tridesetih osnovnih nalog, ki jih mora pacient opraviti v treh do petih letih. "Ko gre za alkohol, je definicija abstinence zelo jasna: nobenega alkohola več, in človek lahko vseeno kakovostno živi. Osebi, ki je zasvojena s katerokoli obliko seksa, pa ne moremo reči, da ne sme več imeti spolnih odnosov, ker je to nesmiselno, saj zniža kakovost življenja. Posameznik se mora naučiti, kaj je zdrava spolnost, in zdrave uporabe računalnika," razlaga Peter Topić. V okviru omenjene skupine se je pri njem v zadnjih štirih letih zdravilo več kot sto posameznikov. Poudariti pa je treba, da čeprav se odvisniku ni treba zavezati celibatu niti prekiniti internetne zveze, nikakor ne sme več prečkati križišča med pornografijo in spletom. "Obstajajo 'vohunski' programi, kot je denimo Covenant Eyes, ki jih namestimo na računalnik in nato osebi, ki sprejme odgovornost za zasvojenega - običajno je to terapevt ali mentor -, sporočajo o dostopih do strani s pornografsko vsebino. Takšnega pristopa osebno še nisem uporabil, a poznam primere iz tujine in doma, ki se čisto dobro obnesejo," o enem izmed možnih pristopov pripoveduje Topić. V terapevtskem procesu je treba gledati na človeka kot celoto in upoštevati vse vidike, ki so morda sprožili obsesijo z instant seksom in pornografijo. Na "servis" pa mora biti poslan predvsem tisti del zasvojenčevega življenja, ki ga je naredil ranljivega za spletne pregrehe.