Če glasbeno, športno ali intelektualno genialnost pripisujemo izključno vrojenim sposobnostim nadarjenih posameznikov, delamo nadarjenim veliko krivico. Novejše znanstvene raziskave trdijo, da so naše sposobnosti bolj posledica improvizacije. Tako moramo nase gledati ne le kot na produkt naših genov, temveč tudi naše lastne aktivnosti v procesu osebnega razvoja.
Po besedah Michaela Meaneya, ki je profesor na kanadski univerzi McGill, naj ne bi mogli preučevati genskih dejavnikov brez vpliva okolja, po drugi strani pa ni nobenih okoljskih dejavnikov, ki bi lahko delovali na nas brez obstoječega gena, s katerim bi stopil v odnos.
Morda res ne more vsak izmed nas postati Albert Einstein ali Cristiano Ronaldo, a tudi onadva ne bi postala tako dobra na svojem področju, če ne bi aktivno razvijala svojih sposobnosti.
Carol Dweck z ameriške univerze Stanford je opozoril na dejstvo, da so študenti, ki razumejo, da inteligenca ni vpisana v kamen, temveč je stvar truda in volje, bolj intelektualno ambiciozni in uspešni.
