Živčec-Kalanovi se tako maje stolček v izolskem zdravstvenem domu, znova pa tudi na Zdravniški zbornici Slovenije. Med članstvom zdravniške zbornice je v zadnjem tednu spet aktualna ideja o (ponovnem) glasovanju o zaupnici Živčec-Kalanovi oziroma izredni skupščini zbornice. Stanko Vidmar iz ljubljanskega regijskega odbora zbornice nam je potrdil, da so se nekateri zdravniki v teh dneh že zavzeli za izredno skupščino in da se obeta tudi zahteva po reviziji finančnega poslovanja zbornice pod vodstvom Živčec-Kalanove vključno s projektom gradnje Domus Medica. O odcepitvi od zdravniške zbornice oziroma o ustanovitvi lastne zbornice pa razmišljajo tudi zobozdravniki, je povedala podpredsednica zdravniške zbornice in predsednica njenega odbora za zobozdravstvo Sabina Markoli.
Nezadovoljni zobozdravniki in nova vprašanja
Kot je spomnila Markolijeva, razmišljanja o odcepitvi zobozdravnikov sicer segajo že v devetdeseta leta 20. stoletja, zadnji dogodki, v katere je vpletena Živčec-Kalanova, pa so jih "aktualizirali". Članstvo namreč ugotavlja, da so vsi omenjeni dogodki zelo oslabili ugled zbornice. V ozadju obujene ideje o odcepitvi je po besedah Markolijeve tudi želja po samostojnem zastopanju zobozdravnikov, pa tudi avtonomiji na finančnem področju, ki je znotraj Zdravniške zbornice Slovenije niso uspeli doseči, osebno pa bi podprla tudi zahtevo po finančni reviziji poslovanja zbornice.
Kot je znano, so med nezadovoljnim članstvom, ki se je lani zavzelo za zamenjavo Živčec-Kalanove, prevladovali ljubljanski zdravniki. Poleg netransparentnosti projekta Domus Medica so ji očitali še sporno ravnanje v primeru Nekrep, pa tudi "kopičenje funkcij" zaradi hkratnega vedejevstva v izolskem zdravstvenem domu. Ob posojilu Živčec-Kalanove gradbenemu podjetju Mabra, ki je gradilo tudi Domus Medica, iz sredstev izolskega zdravstvenega doma se po naših informacijah zdravnikom in zobozdravnikom postavlja tudi vse več vprašanj, kako je Živčec-Kalanova ravnala s sredstvi zdravniške zbornice.
Bo Mabra danes vrnila denar?
Janez Tekavec, odvetnik, ki Živčec-Kalanovo zastopa v ZD Izola, je pojasnil, da Živčec-Kalanova pri poslu z Mabro ni storila nič narobe, saj zakon o javnem financiranju javnim zavodom izrecno prepoveduje le dajanje posojil, v omenjenem primeru pa po njegovih navedbah ni šlo za posojilo, temveč le za zastavo depozita, kar ni kaznivo. "Kaj je kaznivo in kaj ne, bodo ugotavljali drugi organi. Pri omenjenem primeru se zastavlja vprašanje o dopustnosti porabe javnih sredstev. Sicer pa za javne zavode ne bi smela veljati logika, da počnejo tisto, kar ni izrecno prepovedano, temveč bi moralo biti ravno nasprotno. Upoštevati in držati bi se morali samo tistega, kar je v zakonu izrecno določeno," pravi predsednik računskega sodišča Igor Šoltes. Mnenje računskega sodišča bodo danes dobili tudi člani sveta zavoda ZD Izola, potem pa se bo vsak sam odločil, ali je Živčec-Kalanova še primerna za vodenje ZD Izola ali ne. Članov je devet, ko so pred prazniki na svetu zavoda Živčec-Kalanovo že poskušali odstaviti, pa je bilo proti njeni razrešitvi kar sedem članov.
Danes se prav tako izteče 48-urni rok, ki ga je Živčec-Kalanova postavila Mabri, da poravna svoje obveznosti. Direktorica Mabre Nevenka Zekič je zagotovila, da bodo svoje obveznosti poravnali najkasneje do danes zjutraj, čeprav so imeli še včeraj popoldne blokirane račune. "Če bodo ta sredstva res nakazana, bom v prvi vrsti predvsem vesel, ker Zdravstveni dom Izola ta denar potrebuje. To pa ne bo spremenilo našega odločanja in obravnavanja omenjenega posla, ki je vsaj po mojem mnenju sporen," je včeraj dejal Nardin.
