S šestim mestom verjetno niste razočarani, predvsem glede na razplet celotnega letošnjega Tour de Ski?

S tem smo lahko vsi zelo zadovoljni. Vse, kar se je, se je napletlo že v soboto, ko smo bili vsi kar pošteno razočarani. Izgubila sem vsaj dve mesti. Po tekmi je bilo meni in vsem nam kar precej težko. Za nedeljsko tekmo smo kar predvidevali, da bom pristala na šestem mestu, čeprav je bilo še nekaj strahu, da bom še več izgubila. Zadnji klanec je bil zame težji kot pretekla leta. Iztisnila sem maksimum, Tour de Ski pa je bil pač tak, kot je bil - pisan za drsalke. Dve zmagi ter na vseh osmih tekmah med deseterico pa je vsekakor super dosežek.

Na sobotni tekmi v skupinskem startu se na prvi pogled ni videlo, da ste imeli večje težave z oprijemom na smučeh od tekmic ali da bi imeli slabšo drsnost smuči na spustih.

Bilo je vsega le za odtenek premalo. Malo premalo mi je prijelo v klanec, tudi na spustu ni šlo tako, kot bi želela. Že v prvih kilometrih mi je bilo jasno, koliko je ura. Potem je to seveda udarilo tudi na psiho. To je bila zapravljena priložnost. V klancu Longa in Follisova nista bili tako suvereni, da se ne bi dalo denimo osvojiti tudi tretjega mesta v skupnem seštevku, če bi lahko sledila najboljšima. Ekipo moram vseeno pohvalili, potrudila se je po najboljših močeh. Tako kot vedno.

Therese Johaug je tudi vam pokazala, da nima zaman vzdevka Duracell. Navijala je divji ritem na sobotni "desetki", da sta si s Kowalczykovo pritekli veliko prednost. Včeraj vas je ujela na poti proti klancu na Alpe Cermis.

Nekateri so se pred prihodom v dolino Fiemme smejali, ko so Theresi napovedovali drugo mesto. Dokazala je, da ji to nazadnje niti ni bilo težko. Pa še Kowalczykovo bi ogrozila, če bi bil zaostanek samo malce manjši. V ravninskem delu sem ji sledila in šla je res fenomenalno dobro. Tam sva zmanjševali razliko za Follisovo in Longovo, toda na klancu je bilo več kot očitno, katera ima dvajset kilogramov manj. Pač gre svoj ritem, s svojo tehniko.

Prav po izčrpanosti v cilju se vidi, kako brutalen je Tour de Ski. Zgrudili ste se od izčrpanosti, prav tako kot velika večina ostalih. Ali so Italijani tisto strmino kaj povečali? Je bilo letos najtežje?

O, kako je bilo hudo v tistih trenutkih. Ni bilo najtežje, bilo pa je zagotovo težje kot lani. Verjetno sem le zaradi lepših lanskih spominov začela tako optimistično z Johaugovo. Toda tisti tek z Johaugovo sem seveda še kako plačala v najhujši strmini. In tiste prelomnice z vratci. Vsako leto pozabim, koliko jih je in se tolažim, da je vsaka zadnja, ko jo pretečem. Do konca pa me je z lovom izčrpala Charlotte Kalla, potem pa tudi mlade, majhne in lahke tekmovalke, kot so Kristoffersenova, Lahteenmakijeva in Eldnova, ki tudi niso bile več veliko za mano. Sem morala kar pošteno pospešiti proti koncu. Je bilo tako hudo, da je bilo že kar prehudo.