Žbogar je pred dnevi ponudil konkretne instrumente pomoči mikro in malim podjetjem, ki imajo sicer pri vstopu na tuje trge bistveno večje težave kot velika podjetja. V okviru akcijskega načrta bo ministrstvo namenilo posebna finančna sredstva veleposlaništvom, da bodo lahko pomagala podjetjem. Čim prej naj bi začeli odpirati "plug in pisarne", posebne pisarne na veleposlaništvih, ki jih bodo lahko podjetja uporabljala do enega meseca.
V katerih državah nameravajo uvesti tak sistem, sicer še ni jasno, saj je ta odločitev odvisna tudi od konkretnih potreb malih podjetnikov. "Izjemno dobro je, da zunanje ministrstvo želi pomagati malim podjetjem, hkrati pa se morajo zavedati, da je to zelo težko zaradi velikega prepada v načinu organizacije in delovanja. Drži, da poleg gospodarskih delegacij na visoki ravni potrebujemo tudi podporo internacionalizaciji malih podjetij in podjetnikov, ki šele začenjajo razvoj. Tako da je potezo in razmislek vredno pohvaliti. Tudi nekaj stikov, ki sem jih imel s predstavniki slovenskega veleposlaništva v ZDA, je potrdilo, da bi osebje zelo rado naredilo več, vendar je omejeno s časom in sredstvi. Zato več sredstev in podpora z vrha zagotovo lahko pomagata," je prve napovedi ministra Žbogarja komentiral Andraž Tori, direktor Zemante.
Ob tem pa poudarja, da je pomembno, da se zunanje ministrstvo za ideje, kako pomagati, obrne na konkretne podjetnike, ki so že šli skozi proces internacionalizacije in zato vedo, kje so točke, na katerih bi lahko država pomagala.
"Skratka, vprašati ljudi, ki so šli skozi fazo internacionalizacije pred kratkim. Sam težko vem, kakšne instrumente potrebujejo druge branže. Lahko pa si predstavljam, kakšno podporo potrebujejo start-up podjetja iz sveta spletnih in informacijskih tehnologij, če želijo dobiti ideje, partnerje, investicije in priložnosti. Za začetek morajo odpotovati v enega od centrov za te tehnologije za dalj časa in mesec dni se zdi kar primerna doba za prvi, spoznavni obisk. Navadno sta največji problem prostor za bivanje in letalska karta ter začetni impulz. Dela se kar iz prostora, kjer se biva, čas na terenu pa porabiš za sestanke s partnerji, potencialnimi investitorji, na konferencah in tehničnih ter networking dogodkih," je opisal Andraž Tori, ki meni, da bi v Silicijevi dolini pisarna morala vključevati prostor za bivanje. "Potem se podjetnike tam rotira vsak mesec. To bi bil odličen prvi korak."
Tori je v svojem razmišljanju o pobudah zunanjega ministrstva navedel vrsto drugih pomembnih zadev. Mlad podjetnik pred spoznavanjem tujega trga potrebuje seveda tudi kontakte. "V naravi podjetnikov sicer je, da si znajo že iz majhne priložnosti utreti pot, vendar je vseeno treba imeti neko vstopno točko v novo okolje. Smiselno je torej razmišljati o lokacijah, pri katerih lahko obstoječe slovenske mreže vsaj malo pomagajo. Proces izbire podjetnikov za takšno plug in pisarno bi moral biti zelo hiter - na primer planiranje slotov zgolj za tri mesece vnaprej z zelo malo birokratskimi ovirami. V zameno pa bi moral podjetnik nove izkušnje ob vrnitvi deliti naprej," razmišlja Adraž Tori in poudarja, da to seveda velja za področje, ki ga sam najbolje pozna.
"Kakršnakoli pomoč ministrstva je seveda dobrodošla, saj imamo v Sloveniji tudi v mikro in malih podjetjih zelo dobro tehnično in strokovno znanje, ki ga priznavajo in cenijo kot izjemno kvalitetno tudi v tujini, slabši pa smo v promociji in prodaji le-tega v tujini. Najbrž je razlog temu nekoliko krajša tradicija in zato tudi zmanjšan prenos znanja. Pri prvih korakih v tujino so precej stroškovno ranljiva v razmerju na velikost poslovanja predvsem mikro in mala podjetja, zato se najbrž tudi tako pogosto ne odločajo za sprejemanje tolikšnega tveganja," je odločitev ministrstva za zunanje zadeve komentirala Mija Lorbek, direktorica podjetja Uniki, ki razvija inteligentne medije.
Uniki je podjetje, ustanovljeno leta 2008, ki je od lani jeseni vedno bolj prisotno na tujem in bo v Londonu v kratkem odprlo svojo pisarno ter tako kot Zemanta, ki ima svojega stalnega sodelavca v New Yorku, aktivno skrbi za svojo stalno prisotnost na targetiranih tujih trgih.
Tako kot vsi ukrepi in projekti je tudi pri tovrstnem pogoj, da ga je potrebno skrbno voditi, spremljati njegovo uresničevanje, skrbeti za to, da so rezultati vidni in predstavljeni tudi doma. "Predvsem pa je treba poslušati podjetnike, ko pravijo, kaj potrebujejo, in tiste, ki so že šli skozi proces internacionalizacije. Če bo projekt prisluhnil tem željam in izkušnjam, bo uspešen," je poudaril Tori.
