Pobuda za klavzuro je prišla sredi decembra lani s strani LDS. Njegova predsednica Katarina Kresal jo je utemeljila z oceno, da vladne stranke ne znajo več stopiti skupaj in nimajo jasnih prioritet. Čeprav takšna ocena ni bilo ravno v ponos koaliciji, je ta v SD, Zares in DeSUS naletela na pozitiven odziv. Očitno je zavedanje tega, da bo vendarle treba nekaj storiti, dovolj veliko.
Pahor v vlogi glavnega pogajalca s spretnostjo in potrpežljivostjo
Predsedniki vladnih strank bodo prišli na klavzuro vsak s svojim seznamom predlogov, pričakovanj in tudi zahtev glede prioritet. Premier Borut Pahor bo zato v vlogi glavnega pogajalca potreboval veliko spretnosti, pa tudi potrpežljivosti. Dodatne zaplete napovedujejo pozivi, da je treba doreči vlogo posameznih partnerjev v koaliciji, še posebej DeSUS, ki je po besedah podpredsednika Zares Franca Jurija pri sprejemanju prve od ključnih reform "nastopil opozicijsko".
V tej luči ne preseneča napoved Zares, da bo na klavzuri predlagal uradno koalicijsko sodelovanje s skupino nepovezanih poslancev. Zgovoren je tudi odgovor vodje poslanske skupine SD Dušana Kumra na vprašanje o tem, kako zagotoviti, da bodo prioritete podprli vsi koalicijski partnerji: "Tu na nek način trkamo na moralno zavezanost, da preprosto za koalicijsko mizo ne morejo trije sedeti na foteljih, eden pa sedi na dvosedu."
Dvig gospodarstva, pregon gospodarskega kriminala in zmanjšanje stroškov javne uprave
Pobudnik klavzure LDS bo prišel na vrh koalicije s predlogom treh "osi razvoja": dvig gospodarstva, nadaljevanje pregona gospodarskega kriminala in zmanjšanje stroškov javne uprave. Ob tem stranka ponuja pet ukrepov za zagon gospodarstva: infrastrukturne investicije, sprostitev kreditnega potenciala, reforma javnega sektorja in plačnega sistema, sprostitev davčnega primeža za delo in postopno povečevanje minimalne plače.
Zares pričakuje jasen dogovor o uveljavitvi protikorupcijske klavzule in prekinitev pogodbe oziroma nabave osemkolesnikov Patria. "Če do teh dogovorov ne bo prišlo, se bo postavilo vprašanje smiselnosti nadaljnjega sodelovanja naše stranke v koaliciji," napoveduje Juri. Poleg strateških reform sta na strankinem seznamu prioritet med drugim tudi zakonodaja o preprečevanju gospodarskega kriminala in zakon o socialnem podjetništvu.
Največji dvom v uspeh klavzure izraža prvi mož DeSUS Karl Erjavec. Kot pravi, je njegov dvom toliko večji zaradi zadnjega sestanka predsednikov koalicijskih strank minuli torek, ki je znova pokazal, da imajo predsedniki precej različne poglede. DeSUS sicer za klavzuro napoveduje dve glavni pobudi: prva zagovarja izgradnjo tretjih razvojnih osi s pomočjo tujih investitorjev, druga pa načenja vprašanje davčne zakonodaje.
Ne bo mogoče opraviti z vsem, kar povzroča težave
V poslanski skupini največje vladne stranke SD med ključni cilji drugega dela mandata izpostavljajo spodbujanje gospodarskega razvoja in spremembe na trgu dela. Kumer pričakuje, da bo vlada pripravila zakonske podlage za odpravo plačilne nediscipline ter za preprečevanje gospodarskega kriminala in sive ekonomije. Po njegovem mnenju se mora vlada lotiti tudi racionalizacije javnega sektorja in nenazadnje zdravstvene reforme, ki bo, tako Kumer, še posebej trd oreh.
Iz naštetega je jasno, da se bo v ponedeljek koalicijska miza, za katero bodo poleg predsednikov vladnih strank sedeli tudi krizni ministri, šibila že pod težo predlogov in pričakovanj. Dodatno veliko breme bodo zahteve glavnih akterjev. Udarjanje s pestjo po mizi bi zato znalo vse skupaj podreti. Premier je po zadnji seji vlade minuli četrtek miril strasti z ugotovitvijo, da ne bo mogoče opraviti z vsem, kar povzroča probleme.
Demokratični sistem namenja opoziciji vlogo strogega opazovalca in ocenjevalca vsega kar počne pozicija. Zagotovo bodo opozicijske stranke tudi pri komentarjih koalicijske klavzure vztrajale pri skrajno kritični drži. Možnosti, da bi jih iztržek ponedeljkovega vrha koalicije, kakršenkoli že bo, prepričal do te mere, da bi odstopile od poziva k predčasnim volitvam, pa pravzaprav ni.
