"V visokogorju gre pri teh spremembah običajno za zamenjavo toplejše zračne mase s hladnejšo, ki pripotuje od drugod," pravi Gregor Vertačnik iz Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO). Zimsko segrevanje in ohlajevanje zraka v nižjih predelih pa je posledica vremena.
"Zrak se ne segreva neposredno od sončnih žarkov, temveč posredno, prek zemlje. Če je torej zimski dan jasen, se sončni žarki odbijejo od tal nazaj v vesolje, če je oblačno, pa se svetloba od tal ne odbija v vesolje, temveč jo oblaki odbijejo nazaj v tla, kar povzroči segrevanje zemlje in zaradi tega tudi zračne mase," razlaga Vertačnik.
Šok za rastline
Hitre in velike temperaturne spremembe imajo različne vplive na dogajanje v naravi, tudi na rastline. "Vzemimo, da je sneg, da je bila temperatura nekaj dni pod ničlo, nato pa nenadoma poskoči na 8 stopinj Celzija. V hribovju se začne snežna odeja topiti, velike količine vode pritisnejo na nižje ležeče doline in kotline. Ker se zemlja ne odtali tako hitro, je njena zmožnost požiranja vode omejena. Ta nima kam odteči, ostaja na površju in poveča nivo vodotokov, ki lahko prestopijo bregove in poplavljajo," pravi Vertačnik.
Na rastline vplivajo nenadne temperaturne spremembe večinoma negativno. "Temperaturni skoki so zanje lahko šok. Nenadno ogrevanje sicer nima hudih posledic, saj rastline po dolgem mrazu ne postanejo hitro aktivne. Nevarno je, če je nekaj časa nadpovprečno toplo, potem pa se hitro ohladi," razlaga Lučka Kajfež - Bogataj, predstojnica katedre za agrometeorologijo na ljubljanski biotehniški fakulteti, in dodaja, da so za rastline posledice tega lahko podobne pomladni pozebi.
Če je dalj časa toplo, sledi tudi predčasen razvoj rastlin, zlasti tistih s čebulicami v tleh, tudi lesk in vrb, saj se tla ogrejejo. "Posledice milih zim so nenavadno zgodnji začetki olistanja in cvetenja nekaterih rastlin ter tudi predčasen pojav škodljivcev in nekaterih bolezni. Zelo hladne zime, če so rastline zaščitene s snegom, ne puščajo bistvenih posledic. Bolj nevarno je za izpostavljene dele rastlin, ki lahko pozebejo ali propadejo," razlaga Kajfež-Bogatajeva.
Za zdrave mraz in vročina nista težava
Nagle in velike temperaturne spremembe pa lahko predstavljajo težave tudi za človeka. "Zdravi ljudje v dobri telesni pripravljenosti nimajo težav ob prilagajanju na hladnejše ali toplejše okolje. Drugače pa je s starostniki, kroničnimi bolniki in tistimi, ki se nezadostno ali nekakovostno hranijo ali so pod hudim stresom. Ker je njihovo telo oslabelo, se težje prilagaja hitrim spremembam," pojasnjuje Tanja Cegnar, svetovalka za podnebne spremembe pri ARSO. Spremembe začutimo kot obremenitev, ker predstavljajo dodatno delo za telo. "Če smo v dobri fizični kondiciji, poteka prilagajanje povsem podzavestno, sploh se ga ne zavedamo," pravi in dodaja, da se na hitre ohladitve in otoplitve odzovejo tudi bolezenski znaki, ki se večinoma okrepijo.
Sicer pa nenadne temperaturne spremembe na nas vplivajo povsem vsakdanje. Če je pozimi kak dan nekoliko topleje in dežuje, potem pa nenadoma pritisne hud mraz, se lahko kaj hitro znajdemo na tleh - nastane namreč poledica.