Delovna skupina za pripravo ukrepov za sanacijo gradbeništva, v kateri sedijo predstavniki šestih ministrstev, je namreč vladi predlagala, naj preuči možnosti za preoblikovanje državnega stanovanjskega sklada, ki bi "aktivneje posegel na trg stanovanj". "Nadzorni svet stanovanjskega sklada (vodi ga minister za okolje Roko Žarnić, op. a.) je na svojo zadnjo sejo že uvrstil vprašanje preoblikovanja sklada z namenom iskanja možnosti za njegovo usposobitev za aktivnejši poseg na stanovanjski trg. Pričakujemo, da bodo izhodišča pripravljena v kratkem, saj je bila podobna pobuda že obravnavana v preteklosti, kar pomeni, da je treba takrat pripravljene dokumente le posodobiti," piše v gradivu, ki ga je delovna skupina pripravila za vlado. Ta jih bo predvidoma obravnavala že jutri, so nam včeraj potrdili na ministrstvu za gospodarstvo.
Neznanke: vrednost odkupa, čas, cena in način
Gre za idejo, ki sta jo že pred časom javno omenjala finančni minister Franc Križanič (pred leti je na Ekonomskem inštitutu pravne fakultete sodeloval pri pripravi študije o preoblikovanju sklada) in ministrica za gospodarstvo Darja Radić. Koliko stanovanj, kdaj, na kakšen način (prek razpisa?) in po kakšni ceni naj bi odkupil sklad, iz gradiva, ki smo ga pridobili v uredništvu Dnevnika, ni razvidno. To namreč omenja le znesek v višini 300 milijonov evrov iz simulacije odkupa stanovanj, ki jo je pred časom izpeljal vladni urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Deset največjih gradbenih podjetij je imelo sicer konec leta 2009 za več kot 700 milijonov evrov zalog, med katerimi so predvsem stanovanjski in poslovni objekti.
Reševanje gradbincev prek "intenzivne prodaje dokončanih in nedokončanih stanovanj" stanovanjskemu skladu je sicer eden od osmih ukrepov, ki jih je predlagala delovna skupina. Med njimi je na prvem mestu energetska sanacija stavb v javni in zasebni lasti, pri čemer naj bi se preučile možnosti za povečanje subvencij državnega Eko sklada, koriščenja sofinanciranja Evropske investicijske banke (EIB) in dodatnega zadolževanja občin.
NKBM državi predlaga sklad najemniških stanovanj
Poleg pospešitve velikih infrastrukturnih projektov na področju prometa, energetike, zdravstva in šolstva, delovna skupina predlaga še: podporo gradbenim podjetjem pri iskanju poslov v tujini in okrepitev vloge SID banke pri zavarovanju terjatev; spreminjanje delovnopravne zakonodaje, ki bi preprečila odpuščanje delavcev prek slamnatih podjetij; ukinitev gradnje v lastni režiji za objekte, večje od 250 kvadratnih metrov; sprejetje zakona o preprečevanju zamud pri plačilih med poslovnimi subjekti in poostren inšpekcijski nadzor pri odkrivanju dela na črno.
Iz nabora ukrepov, ki jih predlaga skupina, sta v zadnjih dveh mesecih dokončno izpadla sprva načrtovan skupen poseg države in bank na nepremičninski trg ter po pričakovanju tudi zakon o garancijah za investicijske posle gradbincev v tujini, ki se ni prebil čez ustavno presojo vladne službe za zakonodajo. Obenem je delovna skupina vladi v primeru, če se ne bo odločila za preoblikovanje stanovanjskega sklada, predlagala ustanovitev novega, zasebnega nepremičninskega sklada, ki bi imel enako vlogo. "Prejeli smo tudi predlog Nove kreditne banke Maribor (NKBM) za ustanovitev sklada najemniških stanovanj, ki bi s pomočjo izdanih obveznic odkupil 200.000 kvadratnih metrov stanovanjskih površin v Sloveniji," je v gradivu navedla delovna skupina.
Umar: Večino denarja za odkup bi zasegle banke
Pri tem velja opozoriti, da je delovna skupina med ukrepe za sanacijo gradbeništva vključila odkup neprodanih stanovanj, čeprav temu Umar ni naklonjen. Po oceni urada odkup ne bi niti povečal gospodarske rasti niti dolgoročno rešil gradbincev.
Večino od 300 milijonov evrov, ki bi jih država namenila za odkup stanovanj, bi po mnenju Umarja zasegle banke. "Gradbena podjetja bi sicer znižala svojo zadolženost, kar bi najverjetneje začasno preprečilo kakšen stečaj gradbenega podjetja. Vendar ob tem obstaja nevarnost, da bi se v prihodnosti lahko ponovila epizoda gradbeništva preteklega desetletja in da bi lahko bili čez nekaj let ponovno v enakem oziroma še bolj potenciranem položaju kot sedaj," so poudarili na Umarju, njihovo oceno pa so avtorji iz delovne skupine, ki jo vodi Franc Zor z ministrstva za gospodarstvo, vključili tudi v gradivo. Direktorja stanovanjskega sklada Primoža Pirca nam včeraj ni uspelo priklicati.
primoz.cirman@dnevnik.si
