"Vsak, ki ima pet minut časa, je na področju knjige zelo pameten in ve, kako bi se bilo treba kakšne stvari lotiti." Slavko Pregl, direktor Javne agencije za knjigo, o zoprni inflaciji modrecev.

"Včasih smo imeli dobro, izobraženo operno publiko, ki pa je s krizo ljubljanske Opere izginila. Za Wagnerjeve opere pa potrebujete ravno takšne poslušalce." Aljoša Matanovič, predsednik ljubljanskega Društva Richarda Wagnerja, o pomanjkanju perspektiv.

"Nisem prišel ravnateljevat, temveč delat! Ampak katero koli omaro odprem, se name vsujejo okostnjaki." Mitja Bervar, ravnatelj SNG Opera in balet Ljubljana, o presenečenjih na začetku mandata.

"Klasično dramsko gledališče danes ne more narediti niti tega, kar je njegov osnovni namen, in sicer prikazati naše resničnosti - kaj šele, da bi jo spreminjalo!" Oliver Frljić, hrvaški gledališki režiser, o revolucionarnih potencialih gledališča in umetnosti nasploh.

"Polje umetnosti je polje moči. Umetniki sami po sebi niso nič bolj etični kot druge poklicne skupine ljudi - to je zelo naivno in romantično pojmovanje." Tadej Pogačar, vizualni umetnik in lanski dobitnik Jakopičeve nagrade, o poteh do etabliranosti.

"V naši kulturi se nad ustvarjalcem razrašča politično-uradniško-organizacijska struktura moči, ki poskuša obvladovati, nadzorovati in usmerjati njegovo ustvarjalno energijo. Film ni pri tem nobena izjema." Miran Zupanič, filmski režiser in predsednik Nacionalnega sveta za kulturo, o nadzorovani kreativnosti.

"Če je vizija SNG Drama Ljubljana oddajanje prostorov komercialnim programom, potem to ni le v nasprotju s strokovnimi kriteriji, pač pa tudi z zdravo pametjo." Blaž Lukan, dramaturg in profesor na AGRFT, o vizionarskem snemanju resničnostnega šova Slovenija ima talent v ljubljanski Drami.

"Ne samo v umetnosti, temveč tudi v življenju nasploh opažam sušo duhovnega." Andrés Valdés y Fuentes, pantomimik, o značilnostih sodobnega časa.

"Vsakomur, ki hoče biti umetnik, bi svetoval, naj se pride preizkusit v Slovenijo. Vse tiste zgodbe o New Yorku in Hollywoodu, 'kelnarjenju' in čakanju na priložnost - to je mala malica! V Sloveniji je umetnikom definitivno najtežje, kajti status umetnika od človeka zahteva tudi mazohistično dozo skromnosti, vztrajnosti, potrpežljivosti in pripravljenosti, da se trudi čisto zaman." Nebojša Pop-Tasić, dramaturg in vsestranski gledališki ustvarjalec, o poslanstvu in možnostih.

"Kdor si ne upa govoriti o smrti, se v bistvu boji življenja." Boštjan Narat, kantavtor in član skupine Katalena, o pogojih prave vitalnosti.

"Dobra dramatika ne bo nikoli pristala na neko ustaljeno formo, temveč bo nenehno iskala nove načine pisanja zgodb. Dramatika mora zato slediti sodobnemu gledališču, ne pa da ostaja odmrl ud tradicionalnega gledališča." Simona Semenič, dramatičarka in dvakratna Grumova nagrajenka, o nevarnosti amputacije.

"Kljub recesiji mi je uspelo obdržati in še na novo pridobiti mecene iz gospodarskih vrst." Darko Brlek, direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana, o kulturi v kriznih časih.

"Na neki točki moraš egoizem preseči v smer družbene koristnosti, drugače postaneš bizarna pojava." Miha Mazzini, pisatelj in scenarist, o tem, zakaj ne mara Johna Travolte.

"Kafka je bil tisti, ki je najbolj prevzel Freudovo predpostavko, da ne poznamo najpomembnejših stvari o samih sebi, in jo povezal z mistično oziroma judovsko filozofijo o tem, da smo vsi prekleti, obsojeni, in da se človeški rod nikoli ne bo izboljšal." Jonathan Franzen, ameriški pisatelj, o nezavednem in dejstvih.

"Ljudje, ki poslušajo predvsem mainstreamovsko glasbo, postanejo plitvi in sebični ter dobri kapitalistični potrošniki, kar je natanko tisto, česar si korporacije želijo." Pietro DiMascio, pevec britanske glasbene zasedbe Peyoti for President, o ponudbi in vzgoji.

"Družbena pogodba ni pomenila le pogodbe med enakimi, pač pa je vključevala tudi seksualno pogodbo, ki je ženske podredila moškemu." Judith Squires, britanska feministka in politična teoretičarka, o spolu v kontekstu političnega.

"Današnja mladina ne bo naredila revolucije. Zakaj ne? Živimo v krasnem novem svetu, kjer se vsak dan podeli nekaj tabletk in vsi so srečni in zadovoljni. Imajo televizijo, internet, lačni niso. Svoboda mišljenja je nepotreben balast, ki jih lahko samo obremenjuje. Manj ko razmišljajo, bolje je za njih." Borut Marolt, pevec skupine Niet, o izogibanju odvečnim naporom.

"Balet, ki nastane po literarnem delu, lahko odpre nekaj novega, kajti govorica telesa je bolj ekspresivna in bolj čustvena, kot je beseda." Boris Eifman, veliki ruski baletni koreograf, o moči fizičnega sporočila.

"Popolni družbeni sistemi ne obstajajo, ker je cilj vseh režimov pridobivanje oblasti in omejevanje svobode. Danes smo zasužnjeni z močjo kapitala in naša življenja so usmerjena v odplačevanje bančnih posojil. Kapitalizem je le surogat svobode. Zato bom še enkrat rekel, čeprav vem, da se ponavljam: dolžnost intelektualcev je, da se bojujejo za več svobode." Ion Cristofor, romunski pesnik, o utrjevanju lekcije.

"Vsekakor gre v galerijski predstavitvi v osnovi za isto delo, kot ga je mogoče videti tudi na spletu, za bralca pa bosta to dve zelo različni izkušnji vpliva materialnosti na delo, katero koli delo, ne smemo podcenjevati." Jaka Železnikar, spletni umetnik, o tem, da obleka naredi človeka, medij pa sporočilo.

"Govor gledališča ni govor literature; če bi bil, bi bilo tudi režirati zelo preprosto. Ampak če občinstvo pride v gledališče zato, da bi poslušalo besedilo, je to navadna lenoba: v tem primeru naj raje ostane doma in prebere dramo." Silviu Purcarete, romunski gledališki režiser, o lenobnem branju in dejavnem gledanju.

"Ne vem, kako je pri vas, toda v ZDA ljudje ne vedo več, od kod izvira hrana, ki jo kupijo v trgovini. Vse je pakirano v škatlah ali pločevinkah." John Medeski, ameriški jazz klaviaturist, o skrivnostih embalaže.

"Življenje je pač prekratko, da bi ga zapravljal z dolgoletnim čakanjem na denar slovenskega Filmskega sklada." Janez Burger, filmski režiser, o pripravah na njegov novi nizkoproračunski film.

"Problem alternative je velikokrat to, da ne zna iz lastne kože. Oklepa se estetike in simbolov, ki naj bi pomenili neko alternativo, čeprav so ti v današnjih postmodernih časih izgubili svoj pomen." Miha Blažič alias N'toko, raper, o negibnem umu alternativcev.

"Kulturna politika se kar noče zavedati, da 'všečnost' poslušalcem ni všeč, saj imajo tega že v vsakdanjem življenju dovolj. Ljudje želijo čutiti nekaj več in želijo biti deležni tudi visoke kulture." Barbara Jernejčič Fürst, mezzosopranistka, o nevšečnem preseganju vsakdanjega.

"Ker so otroci ves čas spraševali 'zakaj, zakaj, zakaj …', so odrasli ob nenehnem iskanju pametnih odgovorov izgubljali živce in zato začeli lagati. Tako so nastale pravljice. Če otroci lažejo, so lažnivci, če odrasli lažejo, so pravljičarji." Lila Prap, pisateljica in ilustratorka, o prednostih odraslosti.

"Dirigent, ki pride dirigirat mojo skladbo, dobi tako visok honorar, kot sem ga jaz dobil za vsa svoja simfonična dela, ki sem jih napisal v dvajsetih letih." Milko Lazar, komponist in multiinštrumentalist, o izkrivljenih plačnih razmerjih.

"Depresija je realistična, je neka deziluzija. Kaj bi tu z analizo? Lahko le ugotovimo, da smo živeli in živimo v iluzijah. Antidepresiv je veliko učinkovitejši." Bogdan Lešnik, psihoanalitik in teoretik, o prednostih farmakologije.