V Službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ki jo je vodil, menda te dni zaradi njegovega odstopa vlada popolno razočaranje. Bil je dober šef in dober človek, zaradi človeške napake ne bi smel oditi, je slišati od zaposlenih, nekateri naj bi celo razmišljali o uporu in peticiji, ker politika, ki tako rada marsikaj pomete pod preprogo, tokrat ni pogledala stran. A Gjerkeš je sam priznal, da za njegovo ravnanje ni opravičila. Če storiš napako, moraš biti tudi pripravljen zanjo plačati ceno.
Henrik Gjerkeš velja za strokovnjaka. Je doktor strojništva, pri 34 letih je doktoriral s temo Medsebojni vpliv nukleacijskih jeder pri vrenju tekočin v posodi. Je član Pomurske akademske znanstvene unije, pred ministrovanjem je bil docent na Poslovno-tehniški fakulteti in Fakulteti za aplikativno naravoslovje Univerze v Novi Gorici, kjer je predaval še letos. "Dvakrat je prejel štipendijo Ustanove dr. Antona Trstenjaka kot dodatno spodbudo in obvezo za formalno in neformalno sodelovanje ter pomoč pri razvojnih projektih v pomurski regiji; sodeloval je pri številnih aplikativnih projektih, opravljal uredniško delo, bil član organizacijskih odborov mednarodnih konferenc in uspešno prenašal znanje na mlade, predvsem na področju sonaravnega in regionalnega razvoja v Sloveniji," je zapisano v njegovem življenjepisu. Na ministrski stol je sedel pri 44 letih.
Imam vizijo, imam znanje
Njegovo ime je, ko je DeSUS iskal kandidata za naslednika Zlate Ploštajner, udarilo kot strela z jasnega. Bil je kratek čas celo dobro varovana skrivnost, in tudi ko je ime postalo javno, se o njem ni vedelo kaj dosti. "Nikoli še nisem slišal zanj," je bil takrat najpogostejši odgovor poslancev, ko smo jih spraševali po odzivih. Franc Žnidaršič pa je dejal, da je vesel, da "nima nič pri tem". Ravno Gjerkeševo imenovanje je sprožilo kasnejši izstop Žnidaršiča iz poslanske skupine in stranke DeSUS. Karl Erjavec je namreč koaliciji Gjerkeša predstavil kot kandidata, še preden so ga potrdili organi stranke.
Hkrati je sprožalo veliko polemik vprašanje, kakšen vpliv ima v stranki Gjerkeševa mama Marija Gjerkeš Dugonik, ki je bila podpredsednica stranke. Da gre za gospo, ki ima velike ambicije, in da je bila ona tista, ki je sina Henrika potisnila v ospredje, so vsaj v neformalnih pogovorih priznali praktično vsi, čeprav je Erjavec ves čas trdil, da je bil Gjerkeš njegova ideja.
"Imam vizijo, imam znanje, vajen sem timskega dela, zato mislim, da v tem pogledu ne bo večjih težav in da bomo uspešno dokončali svojo nalogo," je očitke o nepotizmu zavračal Henrik Gjerkeš, ko je nastopil svoj mandat, in napovedal pomoč pokrajini, iz katere je prihajal – Pomurju. In čeprav kot Prlek živi v Grosuplju, je bil interventni zakon za pomoč Pomurju edini, ki ga je podprl, vse preostale pa zavrnil zaradi novega sistemskega zakona o skladnem regionalnem razvoju, ki ga je do konca zagovarjal kot pravo rešitev za regionalni razvoj Slovenije.
Gjerkeš se je takoj po imenovanju vrgel v delo, njegovi sodelavci so ga opisovali kot zelo storilnega človeka, pod njegovim vodstvom so pripravili pokrajinsko zakonodajo, za katero je obljubil, da jo bo kljub prvemu neuspehu še poskušal spraviti skozi parlamentarno sito. Pri črpanju evropskih sredstev mu je pomagala njegova predhodnica Zlata Ploštajner in ravno to je področje, s katerim se lahko še najbolj pohvali – črpanje se je pospešilo, četudi še ni bilo idealno.
Pomagala naj bi mu tudi Andrej Horvat in Rado Genorio, ki sta takrat delala kot svetovalca v kabinetu predsednika vlade, a Genorio je odšel na veleposlaniško mesto v Bruselj (kjer je Gjerkešu sicer pomagal pri zadnji prošnji za pomoč iz Solidarnostnega sklada EU zaradi poplav), Horvat pa mu je, kot kaže, bolj škodil kot koristil, saj se zadnje čase v medijih in v politiki špekulira o njegovem domnevno klientelističnem ravnanju pri razdeljevanju denarja za pomoč Pomurju. »Gjerkeš ni perfekten kandidat, a je pripravljen dati vse od sebe za to, da ob pomoči tistih, ki mu bodo stali ob strani, najboljše opravi to nalogo,« je ob tem, ko ga je predlagal za ministra, dejal Borut Pahor in prevzel odgovornost za njegovo nominacijo. In takrat je vse kazalo, da bo Gjerkeš na ministrstvu le "frontman", dejansko pa ga bodo vodili drugi.
Usodna zabava
Sam je ob imenovanju dejal, da ni prišel "burkat vode", in priznal, da je največja razlika, ki jo občuti, v pozornosti, ki jo ima kot minister, in v večji dinamiki dela. A razburkal je – predvsem s protestom pri ministru Gaspariju, ko je njegova državna sekretarka Andreja Jerina posegla v komunikacijo med Gjerkeševo vladno službo in evropsko komisijo, zaradi česar je SNS zoper njo vložila celo kazensko ovadbo. In nenazadnje tudi s tem, ko je pritiskal na kolege v vladi, naj pospešijo izdajanje zahtevkov za črpanje evropskih sredstev v državni proračun.
Čeprav je v politiko stopil brez političnih predznakov, kot je dejal sam, se je na zadnjih lokalnih volitvah močno angažiral in obiskal številne, tudi manjše lokalne dogodke, od odprtja cest, čistilnih naprav in podobno, ter tako skrbel za prisotnost DeSUS-ovih ministrov na terenu. Izuril se je tudi v nastopanju pred kamerami, čeprav za medije ni bil preveč zanimiv, saj je vodil resor, ki ga malokdo razume. Kazalo je, da na njem ni nič posebnega tudi v zasebnem smislu – je oče dveh najstnikov, poročen z učiteljico športne vzgoje, rad igra košarko, kot tudi njegova hči. Ni bi težko dostopen, bil je "običajen" človek, ki se je rad tudi zabaval.
In ravno to ga je tudi odneslo s prestola. Že takoj ob imenovanju se je sicer v enem od rumenih medijev pojavila njegova fotografija, na kateri se je zabaval s študenti in pil pivo. Po letošnji novoletni zabavi s sodelavci pa ga je ujela policija. Dve patrulji na ljubljanski obvoznici v torek ob štirih zjutraj, ker je, menda zaradi spuščene pnevmatike, peljal počasi. Nekateri bi rekli smola, drugi bi, kot so to politiki že počeli v preteklosti, vpili politična zarota, a Gjerkeš je, ker je sam sedel za volan, po več kot 12 ur dolgi zabavi, kjer so točili tudi alkohol, priznal napako in odstopil.
V pismu predsedniku vlade je zapisal, da se zaveda škode, ki jo je povzročil z nepremišljenim dejanjem in trenutkom šibkosti. Dogodek je obžaloval tudi pred kamerami, ni se poskušal opravičevati ali iskati izgovorov. In tudi to nekaj pove o njem.
