Šlo naj bi za angleško sol, benečansko sol iz naših solin, domnevno sol s formulo NaCl. Vse bi bilo zelo enostavno, če bi Fran Levstik napisal pravo formulo te spojine. Tako pa se zadeva zapleta še do današnjih dni. To še toliko bolj, ker obstajata v angleškem tehničnem besednjaku dve kemijski spojini z različnima formulama - dobesedno sta to "Salt of England" in "English Salt" - kar ustreza našemu prevodu za angleška sol. Dejansko pa sta to različni spojini s formulama (NH4)2CO3 in MgSO4x7H2O. Ne gre torej za enostavno kuhinjsko sol, NaCl, ali pač?
So me pa pred kratkim povprašali, kaj naj bi bila jelenova sol. Četudi se za starejšega profesorja ne spodobi, da ne ve odgovora, toda enoličnega odgovora nisem vedel. Seveda je v teh časih zelo enostavno poiskati odgovor. Smo pač generacija, ki jo je nobelovec sir H. Kroto imenuje "GOOYouWiki". Vešči smo računalniškega spleta, brskalnikov, videoposnetkov in iskanja podatkov na spletni enciklopediji. V nekaj sekundah dobiš nekaj deset ali več odgovorov.
In tu je odgovor. Jelenova sol je zmes amonijevega hidrogenkarbonata, NH4HCO3, in amonijevega karbamata NH4COONH2. Včasih so jo pridobivali iz rogov jelenov, sedaj enostavneje s kemijsko sintezo. Jelenova sol na zraku počasi razpada, pri segrevanju pa zelo hitro, sproščata pa se plina CO2 in NH3. Uporablja se podobno kot pecilni prašek za težka peciva in piškote: medenjake, loški kruhek in podobno.