Študenti poudarjajo, da brez dela ob študiju marsikateri študent težko preživi, druga stran pa, da mora biti glavna skrb današnjih študentov študij sam, ne delo.

19. maj in granitne kocke

19. maja so se tako zgodile napovedane študentske demonstracije. Udeležilo se jih je več kot deset tisoč študentov in dijakov z vse Slovenije. Protesti so se sprevrgli v izgrede, demonstranti so namreč v parlamentarno poslopje metali različne predmete, ki so poškodovali zgradbo. Pred parlamentom je tudi gorelo. Glavne posledice, ki so pročelje stavbe »krasile« še nekaj dni po izgredih, pa so bile razbite okenske šipe in šipe na vratih, v katere so letele granitne kocke. Organizatorji demonstracij, študentska in dijaška organizacija, so se od nasilnih dejanj ogradili. Kmalu so tudi pojasnili, da sami ne morejo prevzeti odgovornosti za gmotno škodo, ki je nastala med izgredi, saj je niso povzročili. Organizirane demonstracije naj bi bile namreč končane že pred nasiljem. Kljub temu, da so bili mnogi mnenja, da so prav organizatorji in prijavitelji shoda odgovorni za nastalo škodo, so se ti še naprej branili, da so škodo povzročile skupine posameznikov, ne študentje in dijaki. "Zame so se demonstracije končale na Prešernovem trgu," pa je dejala Katja Šoba. Od predsednika vlade in predsednika države navzdol so vsi po vrsti proteste obsojali, celo na Facebooku so se v ta namen ustanavljale različne skupine.

Oglasili so se tudi sindikati

Malo delo pa ni bila vroča tema le za študente. Ko se je vladna stran po pogajanjih s socialnimi partnerji odločila, da bo predlog sprememb zakona o delovnih razmerjih ter predloga zakonov o malem delu in o urejanju trga dela poslala v nadaljnjo obravnavo, so sindikati izrazili nezadovoljstvo in napovedali stopnjevanje pritiskov. Nad odločitvijo vlade, da brez soglasja socialnih partnerjev pošlje zakone v nadaljnjo obravnavo, so bili ogorčeni. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je izvedla izredno konferenco, po njej pa pred poslopjem vlade pripravila protest.

Poslanci so bili neenotni glede podpore zakonu o malem delu. Konec oktobra se je pred poslopjem državnega zbora (DZ) zbralo nekaj sto sindikalnih predstavnikov. Z glasnim vzklikanjem in žvižgi so protestirali proti predlogoma pokojninske reforme in zakona o malem delu. Poslanci so z 39 glasovi za in 32 proti zakon le sprejeli, v parlamentarni proceduri pa je bil brez soglasja socialnih partnerjev. Sredi novembra so ga potrdili tudi v drugo. Zdaj pa se obeta referendum.

Bomo odločali na referendumu?

Predsednik DZ Pavel Gantar je za 35-dnevni rok za zbiranje 40.000 podpisov za razpis referenduma o zakonu o malem delu določil 3. januar. Zahtevo za začetek postopka za razpis referenduma sta vložila tako Študentska organizacija Slovenije kot ZSSS. Če bodo podpise uspeli zbrati, bo moral DZ v sedmih dneh po vložitvi zahteve razpisati referendum.