Križnar je na okrogli mizi o Sudanu poudaril, da bodo Arabci na severu Sudana z odcepitvijo juga izgubili vsa nahajališča nafte. Ostala jim bo le reka Nil in ozek pas plodne zemlje ob njenem toku, kar pa po Križnarjevem mnenju ni dovolj za preživetje. Južni Sudanci, ki bodo na drugi strani dobili večino nafte, pa se vse od podpisa mirovnega sporazuma leta 2005, ki je predvidel referendum, pripravljajo na vojno.
Kot opozarja, so si svetovne sile vso zgodovino delile Afriko kot svoj plen, danes pa so pogoji podobni. Arabce po njegovih besedah podpira Kitajska, Južne Sudance ZDA, velesili pa se bosta spopadli na hrbtih Afričanov. "To ne bo svetovna vojno med Kitajsko in Ameriko, bodo pa zato uporabili najcenejše vojake," meni Križnar.
Delov novinar in dopisnik s kriznih žarišč Boštjan Videmšek se ne strinja s Križnarjem, da Kitajska podpira sever, ZDA pa jug, saj da so te delitve preživete. Meni, da se Kitajska ne ozira na sever in jug, temveč jemlje vse, in "to s široko odprtimi rokami in zaprtimi očmi".
Sam je sicer glede tega, ali bo v Sudanu izbruhnila nova vojna, bolj optimističen, saj se mu zdi, da sta se severni in južni del Sudana odločila za bolj gospodarsko pragmatično pot. Jug namreč ne vztraja več, da bi vso nafto obdržal zase, ker se zaveda, da potrebuje rafinerije na severu in dostop do morja. Jug tudi nima lastne naftne infrastrukture in če želi nadaljevati posle z nafto, bo moral sodelovati s severom. Sever na drugi strani za svoj gospodarski čudež potrebuje jug, pojasnjuje Videmšek.
Videmšek meni, da bo nekaj časa veljal status quo, ko se glede nafte ne bo nič spremenilo, medtem pa bo jug s Kitajsko pomočjo zgradil naftno infrastrukturo. Kitajska, ki kupi okoli 80 odstotkov sudanske nafte, namreč po njegovih besedah obvladuje celotno naftno industrijo v Sudanu.
Opozarja še, da mednarodna skupnost zdaj, ko bodo luči medijev usmerjene v Južni Sudan, ne sme pozabiti na še en odprt problem v Sudanu - to je Darfur. Tam se po njegovih besedah v zadnjih mesecih stopnjujejo spopadi, ubitih pa naj bi bilo več kot 10.000 ljudi. Kot dodaja Videmšek, bodo prihodnji meseci veliko bolj odločilni za usodo Darfurja kot za usodo Južnega Sudana.
