Dolgo pričakovana analiza upoštevnih trgov 4 in 5, ki zadeva širokopasovni dostop in jo pripravlja agencija za pošto in elektronske komunikacije, bo poleg tega s predvidenimi ukrepi za Telekom Slovenije pomenila še dodatnih 10 milijonov evrov stroškov za uvedbo ustrezne informacijske podpore.

Upoštevni trg 4 zadeva medoperaterski trg dostopa do (fizične) omrežne infrastrukture - vključno s sodostopom ali razvezanim dostopom - na fiksni lokaciji, upoštevni trg 5 pa medoperaterski trg širokopasovnega dostopa. Analizi teh trgov bodo spremljale tudi določene obveznosti, ki jih za operaterje s pomembno tržno močjo določi agencija.

Kako poteka priprava projekta reorganizacije slovenskega dela Skupine Telekom Slovenije, poimenovanega Orion?

S pripravo strokovnih podlag smo bolj ali manj v zaključni fazi. Elaborat smo pripravili in ga predložili v sprejem nadzornemu svetu. Nadzorni svet ga bo verjetno obravnaval na eni od prvih prihodnjih sej. Ko oziroma če ga bo nadzorni svet potrdil, bomo s tem zaključili fazo priprave strokovnih podlag in začeli z naslednjo fazo, to pa je uvedbo rešitev, ki so opredeljene v tem elaboratu.

Rešitve naj bi uvedli tekom leta 2011 ...

Z uvajanjem rešitev naj bi po našem načrtu začeli v januarju 2011. Tisti del, ki bi omogočil začetek delovanja nove družbe, naj bi nato zaključili do 30. junija 2011. Tako bi nova družba lahko začela delovati s 1. julijem 2011. Določeni projekti, predvsem s področja informacijskih tehnologij, pa bodo trajali tudi po tem datumu.

Govorite o novi družbi. Kaj to pomeni?

To pomeni družbo, v kateri bosta združena Telekom Slovenije in Mobitel kot dve največji družbi v Sloveniji. K tej družbi bomo v letu 2011 priključili še posamezne dele poslovnih procesov iz Planeta 9 in Avtente.si ter s 1. januarjem 2012 tudi iz GVO. Gre pa predvsem za zaokrožitev tistih poslovnih procesov, ki se nanašajo na storitve, ki jih že sedaj in ki jih bo v bodoče ponujala tudi nova družba v letu 2011.

Na vaše poslovanje vpliva tudi regulacija. Agencija za pošto in elektronske komunikacije pripravlja težko pričakovano analizo upoštevnih trgov 4 in 5, ki zadevata širokopasovni dostop. Kakšne so vaše glavne pripombe na predlagane ukrepe?

Najprej pogrešamo resno analizo trga, ki bi bila potrebna še pred tem, ko je regulator predlagal ukrepe. Z njo bi regulator ocenil oziroma ugotovil, kakšne učinke je imela dosedanja regulacija in kakšne učinke bodo imeli regulatorni ukrepi, ki jih v svoji analizi predlaga, na bodoči razvoj trga. Te ocene niso nikjer zajete.

Naša druga pripomba se nanaša na to, da je predlagan zelo širok spekter obveznosti. Poleg regulacije dostopa do bakrenega omrežja, kar je povsem normalno in razumljivo, nam nalaga še številne obveznosti na segmentu optičnega omrežja - razvezavo lokalne zanke, dostop do kanalizacije in podobne stvari. Za to mislimo, da je na sedanji stopnji razvoja optičnega omrežja pretirana regulacija. Tu tudi opozarjamo regulatorja, naj upošteva priporočila o regulaciji tako imenovanega dostopovnega omrežja naslednje generacije, ki jih je sprejela Evropska komisija in usmerjajo regulatorje, naj pri regulaciji tehtajo med dvema usmeritvama. Na eni strani naj pazijo in zaščitijo obstoječe investicije oziroma tiste operaterje, ki investirajo, na drugi strani naj pa pri tem ohranjajo ravnovesje z omogočanjem in spodbujanjem konkurence. Prepričani smo, da se je pri nas regulator postavil samo na spodbujanje konkurence, ni pa storil ničesar, da bi zaščitil investicije v optično omrežje.

Moti nas tudi dejstvo, da regulator ne vidi geografskih razlik. V urbanih naseljih imamo namreč izredno ostro infrastrukturno konkurenco. Prisotni sta obe optični omrežji - naše in od družbe T-2, prisotni so kabelski operaterji, imamo bakreno omrežje, mesta nenazadnje pokrivajo tudi mobilni operaterji s širokopasovnimi omrežji. Na podeželju pa medtem pravzaprav ni nikogar razen nas. To bi moral regulator tudi upoštevati pri svoji regulaciji. Menimo, da za urbana območja, kjer je prisotna že infrastrukturna konkurenca in je naš tržni delež bistveno manjši kot na ruralnih območjih - na urbanih območjih je 35-odstoten, v ruralnih pa 60-odstoten -, ni potrebe po regulaciji.

Opozarjamo še to, da naše optično omrežje še zdaleč ni največje v državi. Največje omrežje ima alternativni operater. predlagamo, da se sprejme tako imenovana simetrična regulacija, torej da se odprejo vsa omrežja, tako naše kot druga omrežja. Poleg tega nas moti, da v regulacijo niso vključeni tudi kabelski operaterji, ki so ta trenutek z vidika deleža in rasti na trgu daleč najbolj uspešni, a niso regulirani.

Ali se lahko zaradi tega zgodi zastoj investicij v infrastrukturo?

Pod vplivom sorazmerno nizkih maloprodajnih cen, ki jim je botrovala cenovna vojna v preteklosti, so bile postavljene tudi sorazmerno nizke veleprodajne cene, te pa ne dajejo ekonomske podlage, da bi opravljali tudi investicije na ruralnih območjih. Zato pričakujem velik zastoj širitve širokopasovnega dostopa izven urbanih naselij. Zato mislim, da bo moralo pristojno ministrstvo, poleg regulatorja, razmisliti in pripraviti ustrezno strategijo, če bomo želeli slediti ciljem evropske digitalne agende o razširjenosti širokopasovnega dostopa.

Ali je ta zastoj investicij na ruralnih območjih neizogiben?

Na področju fiksnih omrežij sem prepričan, da je neizogiben. Neko možnost se sicer ponuja v okviru evropskega sofinanciranja gradnje odprtih širokopasovnih omrežij v lokalnih skupnostih, ki pa so se, kot zdaj vidimo, gradila tudi tam, kjer so že bila obstoječa omrežja. Aktualen primer je občina Postojna in bojim se, da bomo ugotovili še kakšen tak primer. To torej ni pravi pristop. Druga možnost je, da bi ruralno območje pokrivali z radijskim dostopom - v mislih imam predvsem UMTS 900 in LTE. Vendar pa mora država za to drugo rešitev, v mislih imam predvsem LTE, najprej sprostiti ustrezne frekvenčne pasove. Pri tem velja poudariti, da pa radijska tehnologija ni primerna za nekatere storitve, kot je IP-televizija. Za to je potreben fiksen dostop.

Koliko bo Telekom Slovenije namenil za investicije v prihodnjem letu?

Za prihodnje leto bodo investicije Telekoma Slovenije in Mobitela približno na isti ravni kot v letošnjem letu, torej dobrih 60 milijonov evrov. Višina investicij je posledica razmer poslovanja, v katerih živimo, in dejstva, da želimo s temi investicijami realizirati tisto, kar je najbolj nujno potrebno. Prav zaradi te nejasnosti v zvezi z regulacijo fiksnega dostopa za naslednje leto ne planiramo nekih večjih investicij v FTTH, saj moramo najprej videti, kakšni bodo pogoji poslovanja oziroma ali se nam bo to sploh splačalo. Kar se tiče fiksnega omrežja, bomo tako vlagali predvsem v posodabljanje bakrenega omrežja, v izgradnjo omrežja FTTH v novih naseljih ali poslovnih stavbah, šli bomo tudi v smeri skrajševanja bakrene zanke, kar pa je pogojeno z ustreznim dogovorom z ostalimi, alternativnimi operaterji. Na področju mobilne telefonije bomo širili pokrivanje s tehnologijo HSPA, pač pa v naslednjem letu še ne načrtujemo investicij denimo v LTE. Gradnja omrežja LTE bo realna leta 2013 ali 2014.

Kako bo regulacija na trgih 4 in 5, če bo sprejeta brez upoštevanja vaših predlogov, vplivala na rezultate Telekoma Slovenije?

Ocenjujemo, da bi se nam prihodki zmanjšali za 16 milijonov evrov letno. Seveda ukrepi na trgu 4 in 5 ne bodo vplivali samo na prihodke, saj od nas zahtevajo tudi pripravo določene informacijske podpore za to, da bomo lahko v nekaterih primerih poservisirali zahteve alternativnih operaterjev denimo glede dostopa do kanalizacije. To nas bo stalo še nadaljnjih 10 milijonov evrov.

Kakšno pa je stanje glede plačevanja obveznosti s strani alternativnih operaterjev?

Velikih sprememb ni. Alternativni operaterji, zlasti eden od njih, nam še vedno ne poravnavajo obveznosti. Zato smo bili prisiljeni sprejeti nekatere ukrepe - za enega operaterja smo predlagali stečaj, predlagali smo tudi blokado njihovih računov. To smo storili, da zaščitimo naše interese oziroma da pridobimo vsaj možnost povrnitve prihodkov za storitve, ki smo jih opravili kakovostno in vestno. Neplačevanje s strani alternativnih operaterjev se vleče že več kot eno leto in seveda vpliva na naš poslovni rezultat, saj moramo te vse bolj stare terjatve skladno z računovodskimi standardi slabiti. Zaradi tega je bil naš poslovni rezultat ob devetmesečju slabši za deset milijonov evrov. Do Telekoma Slovenije je glavni dolžnik T-2, pri Mobitelu pa izstopa Tušmobil.

Kolikšna pa je skupna vsota neplačanih obveznosti Telekomu Slovenije?

Zapadle obveznosti do Telekoma Slovenije znašajo okrog 14 milijonov evrov, do Mobitela pa 12 milijonov evrov.

Poleg projekta reorganizacije pripravljate tudi poslovne načrte za leto 2011. Kateri so glavni poudarki?

Glavni poudarek za 2011 in tudi za naprej je v tem, da morata Telekom Slovenije in Mobitel začeti razmišljati tudi o ponujanju drugih storitev, ki niso vezane izključno samo na infrastrukturo. Usmeriti se morata tudi na tista področja, ki se logično navezujejo na infrastrukturne storitve. V mislih imam recimo ponujanje informacijskotehnoloških storitev v takšni ali drugačni obliki - zelo priljubljene so zdaj storitve v oblaku in tu proučujemo naše možnosti in priložnosti. Drug nov trg je razvoj medijsko-oglaševalskega pristopa na novih medijih, kot so internet, elektronski zasloni v nakupovalnih centrih in poslovnih središčih. V zvezi s tem že pripravljamo prve projekte in prvi rezultati bodo verjetno vidni v letu 2011.