Na obzorju se bliskajo oddaljene detonacije, iz predmestja se vali grmenje topov, zavijajo sirene, rafali in ječanje pod oknom trgajo noč, poulični boji so prišli do vhoda v vaš blok, revolucionarna pesem se kot rdeči dim vije nad mestom. Oglasili so se topovi z Aurore, že gori Bastilja, ogenj požira predsedniško palačo, vi pa nosite zastavo in jurišate na barikade. Medtem ko vam okoli glave žvižgajo krogle, na čelu kolone gazite po rdeči plitvini in greste s pesmijo na ustih proti bajonetom, Viva la Revolución! Viva la Revolución! uporniško vzklikate, tovarišica za vami, pripravljena na boj, pa dodaja:

– Kosiilooo!!!

– Zdaj moram na kosilo, pazite se, dol z debelo bando, Viva la Revolución! vpišete svoj status na Facebooku, odložite zastavo in puško, zavijete v kopalnico, da si umijete roke, in sedete za mizo. Za danes je dovolj svetovne revolucije.

Tako je torej to videti danes. Stvar je v celoti prenesena v virtualni prostor, ni več krvi, topov in dima, ni mrtvih in ranjenih, ni vislic, giljotin in strelskih vodov, ni vstajniških pušk, zastav in uličnih barikad. Krasen je ta novi svet. Vse se odvija na zaslonu vašega računalnika.

Neki tip iz ameriškega oporišča v Bagdadu je tako prišel v oporišče z najzaupnejšo diplomatsko pošto State Departmenta, jo presnel in po elektronski pošti poslal Julianu Assangeu, direktorju slavnega spletnega žvižgača Wikileaks, ta pa jih je v nadaljevanjih začel objavljati na spletu in dal na vpogled milijardam ljudi. Tako se je, se bodo jutri učili otroci v šoli, vse začelo.

Ameriška tajna služba se je v hipu odzvala, Wikileaks napadajo z vsemi hekerskimi orožji, in spletna stran se sesuje. Operacijo je izvedel heker s psevdonimom Jester, znani ameriški domoljub, ki z DoS-napadi – preobremenjevanjem spletne strani z velikim številom obiskov – ruši protiameriške spletne strani.

A to je bil šele začetek: vodja ameriškega Odbora za državno varnost Joe Lieberman je pozval k ukinitvi Wikileaksa, podjetje Tableu Software, ki ponuja brezplačen program za grafične prikaze, je onemogočilo javni dostop do Wikileaksovih grafik, Amazon je Wikileaksu odpovedal gostoljubje, in ko jim je usluge odpovedal še easyDNS, spletne strani ni bilo več mogoče odpreti z vpisom naslova wikileaks.org.

Revolucionarji so šli v protinapad: spletna stran se seli na švicarsko domeno wikileaks.ch, Assange pa objavi, da ima šifrirane dokumente že na stotisoče ljudi po vsem svetu in da resnice ni več mogoče ustaviti. Na Torrentu je objavljena gigabajt in pol težka »zavarovalna polica«, zaščitena z enkripcijo AES256, in nihče ne ve, kaj je v njej.

Poleg DoS-napadov je Wikileaks še naprej pod strahovitimi pritiski s strani: finančne usluge je odpovedal tudi servis PayPal, MasterCard in Visa sta ukinila možnost donacij Wikileaksu preko svojih kartic, Švicarska poštna banka pa je zamrznila račune Juliana Assangea.

Revolucionarji ponovno vračajo udarec, svetovni hekerji se združujejo v operacijo Maščevanje in rušijo spletne strani Mastercarda, Vise, PayPala in Švicarske poštne banke, preko Twitterja opozarjajo, da bo tako končal vsak, ki bi poskušal cenzurirati Wikileaks, in ko francosko podjetje OVH prekine sodelovanje z Wikileaksom, vzdrževanje spletne strani prevzame Piratska stranka iz Švedske.

Na spletu tako divja velika svetovna revolucija, na stotisoče, na milijone ljudi vsak dan na svojih prenosnikih juriša na barikade, treseta se State Department in Pentagon, tresejo se vlade svetovnih velesil, rušijo se banke in finančne trdnjave, stebri dima se dvigujejo v nebo nad svetovnimi prestolnicami, v daljavi odmevajo grmenje in rezki rafali, hekerji se streljajo med seboj, virtualne policije in vojske vpadajo na Facebook, Twitter in v vaše mail-inboxe, grozijo s pendreki in zaporom, manično iščejo vodje revolucije, vi pa jih skrivate in kljubovalno vzklikate »Viva la Revolución!«. Uprli so se prezrti tega sveta, ves svet je vzplamtel kot glavica vžigalice, ognjeni jeziki revolucije so osvetlili okrogli horizont, pri tem pa se ves ta čas nihče ni niti premaknil iz svoje sobe!

Ali ni to krasno? Če ne bi izumili interneta, bi moral tisti malopridnež dokumente krasti iz arhiva State Departmenta, ponoči bi moral kot v partizanskih filmih likvidirati stražarje in pod rafali bežati iz Washingtona, dostaviti te dokumente novinarskemu uredniku nekega Wikileaksa v zakajeni predmestni gostilni, žandarji bi zapirali uredništva in aretirali novinarje, ilegalci bi viseli na vislicah, na drogovih bi se zazibali tudi njihovi pomagači, nato pa bi zavrel narodov bes, ljudje bi prišli na ulice in po bulvarjih bi stekel hudournik krvi, cela mesta bi izginila v ognju in dimu, na milijone trupel bi trohnelo po opustelih ulicah, če ne bi izumili interneta, široke eksteritorialne ledine za blood-free revolucije.

Že jutri bo v tej elektronski revoluciji padla prva vlada, za njo pa še vse druge, sesul se bo svetovni sistem finančne in politične moči, risali se bodo novi atlasi sveta, ali pa ne – revolucija bo zadušena v DoS-u, svetovna vojska bo zavzela internet in zaprla vaše statuse na Facebooku in elektronske poštne nabiralnike, policija bo postavila barikade po virtualnih avenijah, zapečatila vaše bančne račune in razglasila policijsko uro in končala se bo prva svetovna revolucija, ne da bi padla ena sama kaplja krvi.

En sam naboj ne bo izstreljen, eno samo okno ne bo razbito, en sam smetnjak prevrnjen, ena sama rožica v mestnem parku ne bo poteptana. Samo včasih se bo nad barikadami svobode, tam nekje iz tretjega nadstropja, zaslišal ženski glas: »Kosiilooo!«

Kaj ni krasen ta novi svet?