Potem ko so uspešno preskočili Pachuco v četrtfinalu in Internacional v polfinalu, pa afriškim prvakom v finalu ni pomagala niti tradicionalna skupinska molitev na golovi črti. Višje sile (in predvsem kakovost) so bile namreč tokrat na strani favoriziranega evropskega prvaka, ki je tekmo hitro odločil v svojo korist.

Po letih 1964 in 1965 je tako Inter spet osvojil naslov najboljšega kluba na svetu. Hkrati je to za Inter tudi peta lovorika v letu 2010, ob klubskem SP je osvojil še domače prvenstvo, pokal in superpokal ter ligo prvakov. Na drugi strani se je ekipa iz Demokratične republike Kongo že z uvrstitvijo v finale vpisala v zgodovino kot prva afriška ekipa v sklepni tekmi tega tekmovanja (to bo prihodnje leto spet na Japonskem), že pred obračunom z Interjem pa so bili v taboru Mazembeja precej realni glede svojih možnosti.

"Če pogledamo le imena v ekipah, potem se nam skorajda niti ne splača prikazati na igrišču," je, denimo, dejal Senegalec na klopi Mazembeja Lamine N'Diaye. Kljub vlogi "outsiderja" pa so si njegovi varovanci prislužili številne simpatije zaradi svoje borbenosti in srčnosti. To sta bili tudi njihovi glavni odliki pred turnirjem, le da v finalu proti kakovostnejši in izkušenejši ekipi to ni zadostovalo za kaj več kot zanesljiv poraz.

2:0 že po sedemnajstih minutah igre

Italijani so kljub odsotnosti prve violine Wesleyja Sneijderja (poškodba) tekmo dobro odprli, saj so že po 17 minutah vodili z 2:0. V 13. minuti je po lepi podaji Samuela Eto'oja na rob kazenskega prostora vratarja Mazembeja Mutebo Kidiabo premagal Goran Pandev, štiri minute zatem pa je kamerunski napadalec Eto'o natančno z diagonalnim strelom z roba 16-metrskega prostora znova zatresel mrežo afriških prvakov.

V 24. minuti so imeli modro-črni novo izjemno priložnost, saj se je sam pred vratarjem Mazembeja znašel Diego Milito, a se ni proslavil, tako kot ne v 42. minuti, ko se je po globinski podaji znova znašel sam pred Kidiabo. V 61. minuti je znova Milito zapravil izjemno priložnost, pred tem pa je Maicon tudi z nekaj sreče zatresel vratnico.

V drugem polčasu so sicer pogumneje v napadu igrali tudi nogometaši Mazembeja, vendar nevarnejše priložnosti si niso pripravili. Eno obetavnejših akcij so izpeljali v 75. minuti, ko je bil Dioko Kaluyituka v ugodnem položaju za strel, a preveč okleval, isti igralec pa je malce pozneje le usmeril žogo proti golu, vendar je bil na mestu Julio Cesar. Zato pa je Francoz Jonathan Biabiany v 85. minuti po lepi podaji dejana Stankovića le še potrdil zmago Interja.