"Država zagotovo ne bo s svojimi ukrepi pomagala gradbenemu sektorju, da bo ostal v takih dimenzijah, kot je danes ali kot je bil pred enim letom," je na novinarski konferenci po seji vlade dejala Radićeva in poudarila, da se bo gradbeni sektor skrčil.

Država gradbeništvu lahko pomaga s tem, da zažene investicijski cikel (po pričakovanju bo nekaj projektov pripravljenih prihodnje leto), nekaj lahko naredi pri preprečevanju plačilne nediscipline in na področju internacionalizacije.

Za posamezno podjetje pa država ne bo naredila nič, je dejala in dodala, da ni naloga države, da pomaga posameznim podjetjem, sploh, če so v zasebni lasti.

"Lahko sprejemamo sistemske ukrepe, s katerimi lahko pomagamo določeni ciljni skupini podjetij ali gospodarstvu nasploh, da lažje prebrodi krizo. Za posamezno podjetje pa država ne bo in ne more reagirati, tudi ni smiselno," je poudarila.

Ministrica, ki je prepričana, da se bodo morale banke vključiti v pomoč gradbenemu sektorju, je pojasnila še, da so se z bankami pogovarjali o možnosti sodelovanja za pomoč tej dejavnosti.

Sindikat gradbeništva državo poziva k ukrepanju

Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije ob težavah v panogi državo znova poziva k ukrepanju. Tako predlagajo zagon infrastrukturnih projektov, vzpostavitev najemnega trga z odkupom neprodanih stanovanj, vlaganja v energetsko sanacijo stavb in ureditev področja javnih naročil.

"Od vlade pričakujemo investicijski zagon, nekakšen 'new deal'. Vsako delovno mesto v gradbeništvu pomeni dva do tri zaposlene v drugih dejavnostih," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal sekretar sindikata, ki deluje v okviru Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Oskar Komac.

Izpostavil je vlaganja v infrastrukturo - med drugim gradnjo drugega tira med Divačo in Koprom in projekte tretje razvojne poti. Ne gre zato, je dejal Komac, da bi reševali gradbeništvo in tajkune, ampak gre za realne potrebe države.

Z odkupom med 4000 in 5000 neprodanih stanovanj na trgu bi lahko po njegovih besedah vzpostavili novo stanovanjsko politiko, vzpostavili najemni trg. "Marsikatera družina bi bila sposobna plačevati normalno najemnino, ne more pa odplačevati npr. 150.000 evrov posojila," je dejal.

Nujne bi bile tudi investicije v energetsko sanacijo stavb, je menil in pri tem navedel "veliko nerodnost" iz leta 2009, ko država ni zagotovila lastne udeležbe v višini 30 milijonov evrov pri pridobivanju 180 milijonov evrov sredstev strukturnih skladov.

Sindikat vlado poziva tudi k ureditvi področja javnih naročil, kjer da prihaja do cenovnega dumpinga, zato bi bilo po njihovem mnenju smiselno razmisliti med drugim o določitvi spodnjega praga ponujene cene. Kot primer je Komac navedel gradnjo predora Markovec, kjer da bo zaradi zamud in uvajanjem novega izvajalca posel za državo verjetno dražji.

Pri javnih naročilih sindikat predlaga tudi, da bi moral naročnik preverjati, ali ponudnik izpolnjuje vse obveznosti do delavcev.

Slovenija še ni ratificirala konvencije Mednarodne organizacije dela (ILO) o javnih naročilih, je opozoril sodelavec ZSSS Goran Lukič. "Gre za vzpostavitev ekonomičnosti in pravičnosti pri javnem naročanju," je dejal.

V gradbeništvu dela velik delež migrantov v Sloveniji, pri čemer pa je Komac izpostavil težave z inšpekcijo, predvsem z njenimi pristojnostmi. Predlaga razmislek o spremembi zakonodaje, po kateri bi bila odločba inšpektorja tudi izvršilni naslov. "Odločba o odpravi pomanjkljivosti še ne pomeni, da se kršitev dejansko odpravi," je dejal.

Predsednik ZSSS Dušan Semolič je menil, da mnogi odgovorni v podjetjih preveč lahkotno vidijo rešitev v stečaju. Lastniki bi morali po njegovem mnenju pravočasno pripraviti programe prestrukturiranja.

"Smo pa preobremenjeni s problematiko tajkunov," je še dejal Semolič. Kdor je kršil zakon in temeljne moralne norme, ki jih mogoče v zakonu ni, pa bi jih lahko vnesli v zakonodajo, naj bo sankcioniran v skladu s pravno državo, pravi, ne smejo pa posledic tega nositi delavci.