Dvomov o usodi zakona je bilo ko nec po nastopu predsednika SLS Ra dovana Žerjava. Ta je najprej okrcal vlado, da jo je lahko sram, ker z nesposobnostjo in neodgovornostjo ne katerih drži v šahu celo državo, potem pa povedal, da bodo pokojninski zakon podprli, ker kratko malo nimajo druge možnosti, kot da ga podprejo. Demografske številke so neizprosne. Toda, je dodal Žerjav, ta podpora po kojninski reformi ne pomeni, da je ljudska stranka postala nadomestek za DeSUS, nasprotno, SLS se prva zavzema za predčasne volitve. Večina v državnem zboru je sicer upoštevala opozorila ministra Svetlika, da bi priš tevanje vojaškega roka v pokojninsko dobo pomenilo vsaj 60 dodatnih milijonov evrov in neznano koliko do datno še zahtevki tistih, ki so to dobo sami plačali, da se jim denar vrne. Zato je zavrnila (46 proti 35) predlog SLS, da bi vojaški rok vsaj deloma šteli v pokojninsko dobo, pritrdila pa je njihovemu predlogu, da tisti, ki že prejemajo državno pokojnino, to ob držijo še naprej. Tudi poslanci SD, LDS in Zares so ugotavljali, da druge alternative ni, in pozivali opozicijo, naj se jim pridruži, kajti čez nekaj časa, ko bo morda na oblasti, bo morala uveljaviti veliko bolj drastične re formne ukrepe, da ne bo pokojninska blagajna razpadla. Franco Juri (Zares) je na primer ocenil, da se opozicija tega zelo dobro zaveda, in pričakuje, da bo reforma sprejeta in da bo ta vlada tista, ki bo pri tem utrpela naj več škode. Na koncu so vsi štirje nav zoči poslanci SLS (manjkala sta Gvido Kres in Janez Ribič) tako kot kolegi iz SD (razen Julijane Bizjak Mlakar), Za res, LDS, poslanca manjšin in samo stojna poslanca Franc Žnidaršič ter Vili Rezman glasovali za zakon.


Na drugi strani so v poslanski skupini DeSUS nakazovali, da je še zadnja možnost, da podprejo to reformo, če bi večina pristala na polovično in ne samo četrtinsko usklajevanje pokojnin za prihodnje leto, ki je določeno v interventnem zakonu, in na uveljavitev njihove splošne formule usklajevanja 60 (življenjski stroški):40 (rast plač). Oboje je večina zavrnila in poslanci DeSUS so na koncu vsi glasovali proti pokojninskemu zakonu. Na tem bregu nasprotovanja so se tako znašli skupaj s poslanci nacionalne in demokratske stranke. V imenu slednje je France Cukjati ocenil, da stanje v pokojninski blagajni ni tako hudo, da bi morali sprejemati novo pokojnin sko reformo, ko se prejšnja niti še ni do konca iztekla. Proti so tudi zato, ker je novi pokojninski zakon po njihovem mnenju krivičen do tistih, ki so študirali, pa se to ne šteje v pokojninsko dobo, in do tistih, ki so, ne samo 42, ampak 168 ur na teden, kot je poudaril Cukjati, morali služiti vojsko, država pa jim pri tem ni plačevala prispevkov za pokojnino. Cukjatiju se tudi ne zdi prav, da vsakdo ne more vsak trenutek preveriti, ali delodajalec plačuje prispevke. Poslanci SDS za njim so se v glavnem omejili na zatrjevanje, da je veliko bolj pomembnih stvari v državi, kot je ta reforma, in da če koalicija hoče na vsak način izgubiti še en referendum, naj pač še naprej tišči s tem zakonom.