Nekateri komitenti NLB, lastniki bančnih računov z avtomatičnim podaljševanjem izrednega limita, so te dni prejeli sporočilo banke, da se zaradi novega zakona o potrošniških kreditih spreminja način odobravanja izrednega limita na osebnem računu in plačilnih karticah. Hkrati so jih pozvali, naj vsaj teden dni ali več pred njegovim iztekom posredujejo vlogo za izredni limit, da se izognejo morebitnim zapletom.
Imetnike bančnega računa je zaskrbelo predvsem, da bodo morali zdaj pokriti celotni znesek limita. Ti včasih namreč znašajo tudi več tisoč evrov, kar pa za marsikaterega komitenta banke ne bi bilo preprosto. V NLB so nam pojasnili, da bodo v skladu z zakonom o potrošniških posojilih ukinili možnost avtomatičnega podaljševanja izrednih limitov, vse stranke, ki imajo tak izredni limit, pa bodo o izteku limita in spremembah, ki jih prinaša nov zakon, obvestili vnaprej, in sicer dva meseca pred iztekom limita. Ob tem pojasnjujejo, da lahko stranka za nov limit zaprosi pred potekom starega in zato ni nujno, da star limit najprej pokrije. Se bo pa morala stranka strinjati s pogoji in višino limita ter pred vsako obnovo limita potrditi ponudbo in podpisati novo pogodbo o sklenitvi posla.
V NKBM pravijo, da so spremembe na področju dovoljenih prekoračitev stanj z novim zakonom o potrošniških kreditih uskladili avgusta, z dnem uveljavitve zakona. A kot izhaja iz pojasnil NKBM, ti avtomatsko podaljševanje dovoljene prekoračitve na osebnih računih še dovoljujejo. Lastnik bančnega računa z limitom brez avtomatskega podaljšanja mora pogodbo obnoviti osem dni pred potekom limita, poleg tega pa v NKBM tudi imetnike limita z avtomatskim podaljševanjem obveščajo o njegovem vsakokratnem podaljšanju. Hkrati pa ga vsakič seznanijo še s pogoji glede dovoljene prekoračitve, kar je ena od zahtev spremenjenega zakona. "Pred vsakokratnim avtomatskim podaljševanjem dovoljene prekoračitve je treba preveriti kriterije, kot so višina in rednost prilivov, klasifikacija komitentov in podobno, ki jih mora komitent izpolnjevati, če želi, da se mu dovoljena prekoračitev na osebnem računu ponovno avtomatsko podaljša," so nam pojasnili na NKBM.
V Deželni banki Slovenije, kjer avtomatsko podaljševanje limitov ni mogoče, pravijo, da uvajajo spremembe na področju limitov glede na razmere na trgu. Tem se očitno prilagajajo tudi v Unicredit banki, kjer pa načrtujejo povišanje osnovnega limita, a v banki njegovega avtomatskega podaljševanja ne omogočajo. V Abanki, kjer prav tako ni mogoče avtomatsko podaljševati odobrenega limita, sprememb na področju dovoljene prekoračitve zneska na bančnem računu ne predvidevajo.
Lastniki bančnih računov, ki trenutno koristijo možnosti avtomatičnega podaljševanja izrednih limitov, bodo morali tako poskrbeti predvsem za to, da ne zamudijo roka za prošnjo za odobritev novega limita. Vsaj po pojasnilih NLB jim trenutnega limita na računu pred ureditvijo novega limita ne bo treba pokriti, seveda pa ni nujno, da jim bo banka limit znova odobrila v obstoječem znesku in pod enakimi pogoji.
Slovenska gospodinjstva, ki so se v letih pred krizo močno zadolževala, so v času krize postala varčnejša. Trenutno imajo slovenska gospodinjstva na bančnih računih skupaj naloženih za 14,2 milijarde evrov prihrankov in za 8,4 milijarde evrov dolgov.
Kljub temu se je trend manjšega zadolževanja in večjega varčevanja konec lanskega leta nekoliko umiril. Od zadnjega četrtletja lani se namreč rast posojil povečuje. Gospodinjstva se vse bolj zadolžujejo dolgoročneje, torej za daljše obdobje, prevladujejo pa stanovanjska posojila. Ta so do sredine letošnjega leta na letni ravni porasla za četrtino.
