"Transparency International je svetovna vodilna nevladna organizacija na področju preprečevanja korupcije, njeni raziskavi Indeks zaznave korupcije in Svetovni barometer dajeta koristen vpogled v mnenje, stališča različnih predstavnikov gospodarstva in stroke ter svetovnega prebivalstva o stanju korupcije v različnih državah," so zapisali in dodali, da je podobno raziskavo, kot je politični barometer, v Sloveniji izvajala tudi komisija.

Raziskave te vrste temeljijo na primerjalni analizi, ki pokaže kako se mnenje predstavnikov o stopnji korupcije spreminja skozi čas in na ta način vleče vzporednice z dejanskimi spremembami na področju korupcije.

Taka metodologija po mnenju komisije pa ne odgovori na vprašanje, koliko je dejansko korupcije v neki državi, kakšna je absolutna stopnja korupcije. Lahko je dejansko taka, kot imajo o njej mnenje prebivalci države, lahko pa se od slednje, zaradi različnih razlogov, kot navajajo, razlikuje.

Komisija se strinja s splošno ugotovitvijo barometra, da je korupcija v Sloveniji neovrgljivo dejstvo in dodaja, da se odvija predvsem na sistemski ravni.

Za ugotovitev, kakšno je dejansko stanje korupcije v Sloveniji, pa so po oceni komisije potrebne drugačne metodologije in analize, kot na primer preučitev dejanske pojavnosti korupcije na različnih področjih družbe.

Komisija namerava zato že v začetku prihodnjega leta izvesti vrsto analiz stanja korupcije pri nas, kjer predmet raziskave ne bo javno mnenje oz. stališče javnosti o korupciji, temveč bo raziskava na podlagi različnih metod ugotavljala dejansko pojavnost korupcije pri nas.

Omenjene analize bodo predvsem usmerjene v identificiranje vzvodov, preko katerih se bo dalo neposredno vplivati na izboljšanje stanje, zagotavljajo na komisiji za preprečevanje korupcije.

Raziskava Transparency International: Četrtina vprašanih je v zadnjih 12 mesecih plačala podkupnino

Najobsežnejša raziskava o korupciji v svetu, ki jo je danes objavila nevladna organizacija Transparency International, je pokazala, da v Sloveniji zelo malo ljudi zaupa svoji vladi in politikom. Osem od desetih ljudi pravi, da so politične stranke podkupljive ali zelo podkupljive, najbolj koruptivni ustanovi sta parlament in javna uprava.

Pet odstotkov vprašanih v Sloveniji meni, da se je stopnja korupcije v zadnjih treh letih zmanjšala, da je ostala nespremenjena, meni 22 odstotkov vprašanih. 73 odstotkov vprašanih ocenjuje, da je stopnja korupcije v Sloveniji narasla, kar je skoraj enako povprečju v skupini 24 evropskih držav, med katerimi je večina članic EU in še Islandija, Norveška in Švica.

Vprašani so z ocenami od 1 (sploh ne koruptivno) do 5 (zelo koruptivno) ocenjevali tudi devet institucij. Po njihovem mnenju je korupcija v Sloveniji najbolj prisotna v političnih strankah, ki so jim vprašani dali oceno 4,3. Sledijo parlament in zasebni sektor z oceno 3,7, javna uprava (3,6), sodstvo (3,5), policija in verske organizacije (3,2), mediji (3,1). Na dnu lestvice so v Sloveniji izobraževalni sistem (2,9), vojska (2,8) in nevladne organizacije (2,7). Povprečna ocena v skupini 24 evropskih držav kaže enako oceno koruptivnosti omenjenih institucij, in sicer 4.

V Sloveniji so štirje odstotki vprašanih v zadnjem letu vsaj eni od omenjenih devetih institucij plačali podkupnino, da bi pritegnil njeno pozornost. V omenjenih evropskih državah je povprečje pet odstotkov.

Kar 78 odstotkov vprašanih ocenjuje, da je slovenska vlada neučinkovita pri spopadanju s korupcijo, nasprotno meni 22 odstotkov vprašanih. V primerljivih evropskih držav vladne ukrepe kot neučinkovite ocenjuje 74 odstotkov vprašanih, da so učinkoviti, pa jih meni 26 odstotkov.

Društvo Integriteta je v sporočilu za javnost opozorilo na povečano izostritev stališč v Sloveniji v zvezi s pojavi in razširjenostjo korupcije. Javnost je v času krize in vsesplošnega medijskega poročanja o dogodkih, ki kažejo sum korupcije, postala bolj občutljiva in kritična.

Javnost kljub vtisom o političnem značaju pregona korupcije želi in pričakuje aktivnejše spopadanje s korupcijo, večjo učinkovitost in boljšo organiziranost pri njenem pregonu, so pojasnili v društvu. Zato sta po njihovem mnenju za preprečevanje korupcije ključnega pomena boljša zaščita prijaviteljev korupcije in večji dostop do informacij.

"Vključevanje javnosti v boj proti korupciji bo prisililo ljudi na oblasti, da sprejmejo določene ukrepe, ljudem pa dalo še več poguma, da spregovorijo in se zavzemajo za boljši in transparenten svet," so še zapisali v društvu Integriteta.

Predsednica društva integriteta Simona Habič je za STA pojasnila, da je v Sloveniji vedno bolj opazna sistemska korupcija, medtem ko je manjšega podkupovanja manj. Tako ljudje v Sloveniji najvišji delež verjetnosti korupcije pripisujejo odvetnikom in notarjem, zdravnikom, inšpektorjem, poslancem, sodnikom, policistom, uradnikom na ministrstvih in carinikom, pojasnjuje Habičeva.

Večjo zaznavo korupcije predsednica društva med drugim pripisuje času gospodarske krize, boljšemu dostopu do informacij javnega značaja in bolj intenzivnemu raziskovalnemu delu novinarjev.

Kot je dejala, ljudje zaznavajo korupcijo tudi glede kakovost svojega življenja. Ker se je kakovost življenja v času krize poslabšala, so ljudje bolj dovzetni in bolj občutljivi na napake. Poleg tega vidi hitrejše odkrivanje korupcije tudi v boljšem sistemu preprečevanja in hitrega odkrivanja korupcije.

Slovenija je v tovrstni raziskavi Transparency International, ki je letos zajela prek 90.000 ljudi v 86 državah, sodelovala prvič. V Sloveniji je raziskavo na vzorcu 1000 ljudi med 21. junijem in 18. julijem preko spleta opravilo podjetje Plus.