Vlada in še posebej premier Benjamin Netanjahu sta se znašla na udaru ostrih komentarjev izraelskih medijev, ki trdijo, da je požar dokazal, kako se država ni sposobna soočiti z velikimi katastrofami in grožnjami, kar je alarmantno že v času miru, v vojnem stanju pa bi bilo lahko pogubno.
Premier je skušal javnost prepričati, da se je njegova vlada odzvala hitro, odločno in učinkovito ter je celo poudaril razne pozitivne aspekte, ki jih je imela katastrofa na mednarodni ravni. V izraelskem tisku pa medtem prevladujejo ocene, da se Netanjahu pri tragediji ni izkazal in da je dogodek primerljiv s tistim, kar je za nekdanjega ameriškega predsednika Georga W. Busha pomenil orkan Katrina, za aktualnega šefa ZDA Baracka Obamo pa razlitje nafte v Mehiškem zalivu. Oba predsednika sta ob teh dogodkih reagirala zelo nespretno, enako pa očitajo tudi Netanjahuju in njegovemu odzivu ob velikanskem požaru na planini Carmel.
Izrael nima letal za gašenje
Vse skupaj verjetno ne bi bilo tako dramatično za izraelskega premierja, če se požar ne bi spremenil v velikansko tragedijo. Prvi dan požara so namreč plameni zajeli avtobus, poln kadetov policijske akademije, ki so se odpravljali na pomoč pri evakuaciji nekega zapora na območju, ki ga je ogenj ogrožal. Življenje je izgubilo 36 mladih fantov in deklet, starih od 20 do 22 let, poleg tega pa je požar v času svojega divjanja zahteval še pet smrtnih žrtev. Velja splošno prepričanje, da so se oblasti zelo nespretno odzvale na izbruh ognja, da bi bilo tragedijo mogoče preprečiti, če bi bili odgovorni bolje koordinirani, in da bi bil rdeči petelin precej hitreje omejen, če bi Izrael imel potrebna sredstva za gašenje gozdnih požarov.
Izkazalo se je, da Izrael nima nikakršnih sredstev za boj proti tovrstnim grožnjam, saj nima niti enega protipožarnega letala ali helikopterja, tudi gasilci in pripadniki civilne zaščite pa so nezadostno opremljeni. Izrael je imel velikansko srečo, da so se tuje države takoj odzvale prošnji Netanjahuja za pomoč. Zelo hitro so se s požarom spopadla letala za gašenje požarov iz Grčije, Italije, Cipra, Hrvaške, Bolgarije, Romunije, Španije in drugih držav. Skupno je na pomoč priskočilo štirideset protipožarnih letal. ZDA so nad ogenj poslale največje tovrstno letalo na svetu, posebej za gašenje prirejeno potniško letalo Boeing 747, tudi Rusija pa je na pomoč poslala eno od svojih velikih letal za boj proti največjim gozdnim požarom.
Gasiti so pomagala tudi letala iz Turčije, kar je izzvalo še posebno pozornost, saj so odnosi med Izraelom in Turčijo zelo slabi vse od nedavnega napada izraelske mornarice na neko turško ladjo, ki je prevažala humanitarno pomoč za Gazo, v kateri so izraelske sile pobile nekaj turških humanitarcev. Netanjahu se je ob tej priložnosti za pomoč še posebej zahvalil turškemu premierju Reçepu Tayyipu Erdoganu.
Razburjenje zaradi strateških napak
Izraelski predsednik vlade je za pomoč zaprosil tudi palestinske oblasti, ki so z zahodnega brega Jordana najverjetneje po ukazu samega palestinskega predsednika Mahmuda Abasa na pomoč takoj poslale tri gasilska vozila, kasneje pa še dodatne gasilske sile. Netanjahu je tudi to dejstvo posebej poudaril in dejal, da si morajo sosedje v takšnih primerih pomagati ter da bi Izrael vsekakor ravnal enako, če bi zagorelo na območju Palestine. Iz Gaze je medtem prišlo povsem drugačno sporočilo. Ismael Haniyeh, vodja tamkajšnje skrajne islamske palestinske organizacije Hamas, ki upravlja območje, je ocenil, da je bog Izrael kaznoval z ognjeno vihro za vse zlo, ki ga je država storila. Nekateri arabski voditelji so Abasovo odločitev, da pošlje pomoč, obsodili, vendar pa so Izraelu nekatere sosednje države, kot je na primer Jordanija, izrazile solidarnost.
Izraelski komentatorji pa medtem zahtevajo neodvisno preiskovalno komisijo, ki bo preučila odziv vladnih služb ob omenjenem gozdnem požaru. Predvsem jih zanima delovanje pristojnih organov pred izbruhom ognja, preiskava pa naj bi pokazala, zakaj je bila država tako nepripravljena na katastrofo. Komentatorje so razburile predvsem strateško pomembne napake, saj trdijo, da je požar pokazal na popolno nepripravljenost oblasti za primer morebitnega resnejšega vojaškega napada na Izrael. To še posebej velja, če bi bil Izrael žrtev raketiranja, ko bi morali imeti pripadniki civilne zaščite in gasilci ključno vlogo pri reševanju civilistov.