Zadnje streljanje na zasledovanju ste opravili izjemno zbrano in rutinirano.
Vedel sem, da so v tistem trenutku pomembne samo tarče in popolnoma nič drugega, ker je tedaj vse odvisno od mene, in verjetno med nami štirimi ni bilo nikogar, ki bi razmišljal drugače. Prepričan sem bil, da mi lahko uspe. Tek do cilja je bil zgolj formalnost, imel sem 20 sekund prednosti in prepričan sem bil, da me ne bo nihče ujel. S trenerjem sva se pred tekmo dogovorila, da bom skušal čim bolj uživati v tekmovanju. Nisem preveč razmišljal o možnih scenarijih, želel sem ostati zbran.
Kako je ob takšnih mojstrih, kot sta Ole Einar Bjoerndalen in Emil Svendsen, stopiti na zmagovalni oder?
Ni bilo prvič, a me vedno znova veseli. Težko povem, kako vesel sem. Glede na vse okoliščine pred prvimi tekmami nisem pričakoval, da bom lahko tako sproščen in da bom lahko pokazal vse svoje sposobnosti. Glede na treninge je zame streljanje z ničlo ali največ enim zgrešenim realno, glede na dobro tekaško formo pa dosežki domala pričakovani. Iskrena hvala celotni ekipi, ki mi to omogoča. Delujemo kot en organizem.
Dejali ste, da se počutite kot ob prvi ljubezni.
Ker mi vse uspeva. Takšni so moji športni občutki. Z biatlonom se ukvarjam zaradi užitka, ki ga prinašajo trening in tekme. V biatlonu ni preveč denarja, če bi gledal le nanj, bi ostal doma na Hrvaškem. Sem enostavna oseba, ki jo veselijo treningi in tekme, rad sem v prijaznem okolju, ki je sedaj okoli mene. Če ne bi naredil tega koraka v karieri, ne bi imel takšnih pogojev.
