Prejemanja podkupnin naj bi bili osumljeni predsednik južnoameriške konfederacije (CONMEBOL) Nicolasa Leoza, predsednik brazilske zveze Ricardo Teixeira ter predsednik afriške zveze Issa Hayatou. Slednji je vsakršno vpletenost, tako kot tudi Fifa, že zanikal, vsi trije pa bodo glasovali za prireditelje SP 2018 in 2022.

SP 2018 - kandidati

Belgija in Nizozemska: Skupaj sta že uspešno gostili evropsko prvenstvo leta 2000, na katerem je premierno igrala tudi Slovenija. Celotni stroški so ocenjeni na 2,43 milijarde evrov, tekme pa bi se igrale na 14 stadionih v 12 mestih (v Bruslju in Rotterdamu bi zgradili nova stadiona, ki bosta imela 80.000 sedežev). Glavna prednost je zgoščenost prizorišč (najdaljša oddaljenost med stadioni je 360 km), velik poudarek pa bi bil na ekologiji, saj bi bilo obiskovalcem namenjenih kar milijon brezplačnih koles. Kljub temu imata Belgija in Nizozemska zaradi pomanjkanja državnih garancij najmanj možnosti, uprli pa sta se tudi zahtevam Fife, da bi bila krovna nogometna organizacija oproščena plačila davka pri dejavnostih, ki bi bile povezane s prvenstvom.

Španija in Portugalska: Gre za kandidaturo, ki je prejela najboljše ocene komisije Fife in je po zadnjih informacijah glavni favorit. Predvidenih je 21 stadionov v 18 mestih, s tem da bi tekme na Portugalskem gostila le Porto in Lizbona. Stroški prvenstva so ocenjeni na dve milijardi evrov, glavna težava pa je slabo finančno stanje v obeh državah. Delegate bo danes nagovoril tudi kapetan španske izbrane vrste Iker Casillas, v Madridu pa je zaradi poškodbe ostal kapetan Portugalske Cristiano Ronaldo. Španija je nazadnje SP gostila leta 1982, Portugalska pa se je izkazala z organizacijo evropskega prvenstva leta 2004. Prednost kandidature je turistična privlačnost obeh držav in bogata nogometna tradicija.

Anglija: Domovina nogometa svetovnega prvenstva ni gostila že vse od leta 1966. Tekmovanje bi potekalo na 17 stadionih (kar štirje v Londonu), od katerih je večina že sedaj vrhunskih. Angleži so kandidaturo zastavili zelo široko, saj so pri lobiranju sodelovali tudi premier David Cameron, princ William in nogometni zvezdnik David Beckham. Izboru prirediteljev svetovnega prvenstva angleška javnost posveča veliko pozornosti, kar je tudi glavna nevarnost kandidature, saj je prav iz te države pricurljajo na plan največ škandalov v povezavi z izborom, kar veljakom Fife, ki bodo oddajali svoj glas, ni najbolj všeč. Proračun prvenstva bi znašal 2,54 milijarde dolarjev.

Rusija: Poleg Anglije je bila Rusija dolgo glavna kandidatka za organizacijo SP 2018, a ostra medsebojna obtoževanja so škodila obema. Kot zadnji se je spozabil vodja ruske kandidature Aleksej Sorokin, ki je London označil kot mesto z najvišjo stopnjo kriminala v primerjavi z ostalimi evropskimi mesti in najvišjo stopnjo alkoholikov med mladostniki, s čimer je sprožil val ogorčenja v Angliji. Ruska kandidatura ima najvišje ocenjene stroške (kar 3,82 milijarde evrov), od predvidenih 16 stadionov, pa jih bilo potrebno še 13 zgraditi na novo. Velika težava so tudi slabe prometne povezave med prizorišči, ki so za povrh še zelo oddaljena.

SP 2022 - kandidati

Avstralija: Še nikoli ni gostila mundiala. Tekmovanje bi potekalo na dvanajstih stadionih, stroški prvenstva pa so ocenjeni na 2,29 milijarde evrov. Fifa ne dvomi v pripravljenost Avstralije, ki je gostila že številne največje športne dogodke, a ogromno težavo predstavlja velika časovna razlika glede na Evropo, kjer se obrne največ denarja za televizijske pravice. Tekme bi bile zaradi številnih priseljencev iz evropskih držav zelo dobro obiskane.

Južna Koreja: Skupaj z Japonsko je ta država že gostila SP 2002, zato nima pravih možnosti. Vsa potrebna infrastruktura je praktično že zgrajena, zato bi tudi stroški znašali le 0,87 milijarde dolarjev. Prednost so kratke razdalje med prizorišči, pomanjkljivost pa slaba gostinska ponudba.

Katar: V deželi sredi Perzijskega zaliva obljubljajo spektakularno prvenstvo z vrhunskimi stadioni, ki bodo jemali dih (med drugim bodo vročino nad stadioni umetno ohlajevali). Od sedmih igrišč jih je kar pet v rangu 25 kilometrov (skupno bo dvanajst stadionov). Stroški so ocenjeni na 2,87 milijarde dolarjev, a denar za bogate šejke ni problem. Glavni pomislek Fife je, kako bi lahko tako majhna država (841.000 prebivalcev) ustrezno poskrbela za skoraj pol milijona obiskovalcev v času svetovnega prvenstva.

ZDA: Združene države Amerike so SP gostile že leta 1994, takrat pa so se nogometaši pritoževali zaradi igranja v času najhujše popoldanske vročine, saj so se organizatorji prilagajali evropskim gledalcem pred TV-sprejemniki. Načrtovanih je 18 stadionov v 18 mestih, ki so med seboj zelo oddaljena in se raztezajo kar čez štiri časovne pasove. Stroški te kandidature niso javno znani. Poleg Avstralije naj bi imele prav ZDA največ možnosti.

Japonska: Zanjo velja povsem enako kot za Južno Korejo. Zaradi SP leta 2002 in razvitosti države je večina potrebne infrastrukture (13 stadionov v 11 mestih) že na najvišji ravni, stroški pa so ocenjeni na 1,3 milijarde dolarjev. Glavni problem je, da japonska vlada ne želi izdati bančnih garancij.