ZDA so potrebovale 14 let, da so prišle do stopnje, na kateri so, kako se bo tehnologija razvijala naprej, pa ni mogoče napovedati, je dejal profesor na ljubljanski Filozofski fakulteti in glavni urednik založbe Mladinska knjiga Miha Kovač. Po njegovih besedah v Evropi takšnega razvoja trenutno ni, e-knjiga v nobeni evropski državi ne predstavlja več kot odstotka prodaje. To se ne bo spremenilo, dokler ne bodo iznašli podobnega prodajnega modela, kot ga imajo v ZDA, je prepričan Kovač.
Zanimanje za elektronsko knjigo je sedaj, ko so na voljo elektronski bralniki, vsekakor večje, je povedala urednica Večerove založbe e-knjig Ruslica.si Helena Grandovec. Ta je v dveh letih delovanja prodala knjige tudi v azijske in južnoameriške države. Tehnologija torej ruši meje, je dodal vodja digitalnih programov Časopisno-založniškega podjetja Večer Zvone Štor.
Elektronska knjiga je dosegljiva komurkoli, kjerkoli in kadarkoli, njena glavna prednost je po Štorovem mnenju ta, da z multimedijskimi dodatki omogoča drugačen način branja, iskanje po slovarjih, leksikonih in enciklopedijah je dosti lažje. Kovač ocenjuje, da se bodo v digitalni medij verjetno kmalu preselili tudi turistični vodniki, ki jih bomo imeli na telefonih.
Založniki so sicer pri širjenju e-knjig previdni, precej bolj kot je bila s pojavom digitalnih medijev glasbena industrija. V Mladinski knjigi po Kovačevih besedah v iPad format sistematično pretvarjajo praktično vse, kar izdajajo, na trg pa bodo prišli takrat, ko bodo ocenili, da je teh knjig dovolj, in ko bo omogočen normalen način kupovanja knjig prek elektronskih bralnikov. Prva taka možnost se bo ponudila, ko in če bo Samsungov tablični računalnik Galaxy prevzel novo različico operacijskega sistema Android, je povedal Kovač.
In kaj se bo s širitvijo e-knjige zgodilo s "klasično" knjigo? Kovač je prepričan, da ta ne bo nikoli izumrla, saj je nenazadnje stara 2000 let in je v nekaj desetletjih ni mogoče uničiti.
