Kot je na današnji okrogli mizi v Celju dejala Širčeva, si predlagatelji novega zakona prizadevajo za sodobno, tehnološko odprto, predvsem pa za politično neodvisno RTVS. Po njenih besedah je pomembno, da je tudi strokovna javnost, tako medijska kot pravna, izrekla podporo novemu zakonu.

Ministrica meni, da je zakon iz leta 2005 zmanjšal kredibilnost RTVS, omogočil politični vpliv nanjo in povzročil zastoj v razvoju nacionalne RTV hiše. "V kolikor bo ta zakon še naprej veljal, pomeni, da se bo zastoj še povečal. Grimsov zakon ne omogoča tehnološkega in tudi ne programskega razvoja, kot je na primer uvedba posebnih tematskih programov."

Širčeva upa, da se bodo volivci v čim večjem številu udeležili referenduma in glasovali za novi zakon. "Glas za bo glas za kredibilen, dober in zaupanja vreden program. Ena od pomembnih prednosti novega zakona je tudi v tem, da bodo ljudje vedeli, kam gre njihov denar, ki ga plačujejo za RTV prispevek."

"Žalosti me, da se je opozicija lotila tega zakona na način, da ga interpretira s popolnimi lažmi," je bila kritična ministrica. Po njenih besedah je novi zakon o RTVS za razliko od starega pripravila široka skupina strokovnjakov, ki je sledila uveljavljenim evropskim modelom.

"Evropa se ni na pamet odločila, da ščiti javni sektor na področju medijev in to so nacionalne RTV hiše," je opozorila Širčeva in poudarila, da je v poplavi različnih medijskih pristopov potrebno ščititi javni interes. Po besedah ministrice javni interes pomeni, da mora RTVS ne glede na gledanost pokrivati tiste specifične programe in segmente, ki za komercialne medije niso zanimivi, ker ne prinašajo dobička.

Širčeva: Nov zakon ne omogoča privatizacije

"Novi zakon ne omogoča privatizacije, saj še naprej govori o tem, da je to javna služba, da je Radiotelevizija Slovenija last Republike Slovenije in da celotni prihodki, tako iz žepov davkoplačevalcev kot iz oglaševanja in drugih virov, ki jih omogoča nacionalna RTV hiša, gredo v javno službo," je dejala Širčeva.

Po besedah ministrice so pripravljavci novega zakona o RTVS sledili "eni, tako rekoč božji zapovedi, ki govori o tem, da je medije potrebno gojiti kot samostojne, avtonomne in odprte". "In prav zaredi te avtonomije, ki je bila najvišji standard, smo pripravili rešitve, ki gredo v smeri finančno trdne, politično neodvisne in odgovorne institucije," pravi.

Širčeva je tudi poudarila, da je po novem zakonu odgovornost nadzornega in programskega sveta nacionalne RTV hiše bistveno večja. To je po njenih besedah potrebno, "ker se je izkazalo, da so včasih v programskem svetu ljudje, ki predstavljajo neko debatno združenje in premalo prevzamejo odgovornost za svoje odločitve, ki pa so pomembne".

Okroglo mizo o novem zakonu RTV Slovenija je gostila poslanka SD Andreja Rihter. Po njenih besedah novi zakon namenja več programskega časa izobraževanju, informiranosti, kulturi in vsem tistim dejavnostim, ki jih na privatnih radijskih in televizijskih postajah ni mogoče najti. Po besedah poslanke SD pri novem zakonu o RTV "ne gre za politizacijo, ampak za gledanje v prihodnost". Rihterjevo sicer skrbi slaba informiranost volivcev o vsebini referenduma.