Ali ima delodajalec pravico – in kako jo lahko uveljavlja – preverjati, ali je zaposleni dejansko na bolniški? Sem namreč na bolniškem dopustu, ker imam hude bolečine v hrbtu in v rokah. V tednu dni, kolikor sem doma, me je predstavnik varnostne službe, ki očitno opravlja storitve za naše podjetje, obiskal že trikrat, en dan celo dvakrat. Ali je to dovoljeno in kaj naj storim v času, ko grem v trgovino, če ravno tedaj pride kontrola k meni na dom?
V skladu z zakonom ima delodajalec skoraj vedno, tudi večkrat na dan, možnost nadzora bolniškega staleža. In sicer poleg ZZZS, ki tudi lahko izvaja tovrstni nadzor.
Kontrolo uresničevanja predpisanega bolniškega staleža lahko delodajalec opravlja sam (na primer obisk kontrolorja na domu) ali pa jo zaupa pogodbenemu obdelovalcu (na primer preverjanje detektiva, ki ima ustrezno licenco), čeprav so v praksi zelo različna mnenja o tem, ali imajo različne varnostne službe in od delodajalca pooblaščeni delavci, ki naj bi preverjali bolniški stalež, za to sploh zakonsko podlago. Zato je kontrola bolniške odsotnosti z dela običajno določena in opredeljena v splošnih aktih delodajalca, ki omogočajo ustrezno ukrepanje pri pogostejših izostankih z dela. Kontrola se lahko opravi na domu, v primeru utemeljenega suma zlorabljanja bolniškega staleža s strani delavca pa se lahko z namenom ugotovitve upoštevanja predpisanih zdravniških navodil s strani delavca izvede tudi dalj časa trajajoče spremljanje. Ker lahko slednje načeloma izvajajo le detektivi, ki imajo za takšno dejavnost licenco, delodajalci vse bolj pogosto za nadzor bolniške odsotnosti z dela sklepajo pogodbe z njimi. Detektiv se mora načeloma ob stiku z delavcem, ki ga preverja, predstaviti s službeno izkaznico in ga opozoriti, da podaja informacije prostovoljno.
Delodajalec pa mora nato, po takšnem preverjanju bolniškega staleža, pri pristojnem zdravniku oziroma zdravstveni komisiji zahtevati vpogled v kartoteko bolnika in le na podlagi odgovora zdravnika lahko nato tudi dejansko ugotovi, ali je delavec kršil navodila zdravnika in posledično s tem bolniški stalež. Če opravlja kontrolo bolniškega staleža detektiv, lahko napisano stori tudi on.
Ker gre pri kontroli bolniškega staleža predvsem za ugotavljanje ravnanja osebe na bolniški, ki ne sme biti v nasprotju z navodili zdravnika in načeloma ne sme biti takšno, da poslabšuje in podaljšuje zdravstveno stanje, je priporočljivo, da pridobi delavec v bolniškem staležu od svojega zdravnika natančna navodila, kaj lahko v času bolniške počne in česa ne (na primer, ali mora doma striktno ležati, ali lahko odide na sprehode, v trgovino itd.). Delavec lahko zdravnika tudi obvesti o tem, da bi v času bolniškega staleža želel zapustiti kraj svojega stalnega prebivališča, in tako pridobi njegovo dovoljenje za takšno pot. Na takšen način bo njegovo ravnanje skladno z navodili zdravnika, tudi v primeru izvajanja nadzora. V času zadržanosti z dela mora biti namreč delavec, ki je v bolniškem staležu in se zdravi doma, na svojem domu. Odsotnost z doma je namreč načeloma mogoča le ob odhodu na zdravniški pregled, terapijo in na napotene preglede, podatki o tem pa so iz zdravstvenega kartona razvidni.
Zato je priporočljivo, da od pristojnega zdravnika oziroma zdravstvene komisije pridobite natančna (pisna) navodila, kaj lahko v času bolniškega staleža počnete, in ga pri tem tudi konkretno vprašate, ali lahko v tem času hodite v trgovino, na sprehode itd. Pri tem je pomembno, da navedete vse okoliščine, ki bi na predhodno napisano vplivale, kot je na primer to, ali morebiti živite sami in nimate drugih, ki bi vam iz trgovine prinesli potrebno.
Moje delovno mesto ukinjajo
V podjetju sem že 17 let. Zdaj so se odločili, da moje delovno mesto tajnice ukinejo. Ali mora delodajalec ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov (ukinitev delovnega mesta) imeti že nov akt o sistematizaciji? Mora preteči kakšen rok po začetku veljave nove sistematizacije, da lahko odpove delovno razmerje delavcu? Če delo, ki je bilo na tem delovnem mestu, po ukinitvi še vedno obstaja in ga opravlja druga oseba, kakšne so možnosti izpodbijanja odpovedi?
Zakon določa, da lahko delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi le, če obstaja utemeljen poslovni razlog (prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca), ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem. V takem primeru se mora podati odpoved najkasneje v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga. Za presojo slednjega je odločilna dejanska ukinitev oziroma odločitev o ukinitvi delovnega mesta, ni pa odločilen datum uveljavitve nove sistemizacije, ki je le posledica odločitve o ukinitvi, kot je podobno stališče vrhovno sodišče že zavzelo. Ker mora delodajalec v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tudi preveriti, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, oziroma prekvalificirati za drugo delo, začne šestmesečni rok po praksi sodišča teči, ko ob obstoju razloga za odpoved delodajalec preveri tudi možnost zaposlitve delavca pod spremenjenimi pogoji. Pri tem pa je presoja nadaljnjega opravljanja dela predmet presoje vsakega konkretnega primera posebej, odvisna pa je od veliko okoliščin, ki pa iz vprašanja niso razvidne, kot so na primer morebitna prerazdelitev dela, prenos na zunanje izvajalce itd. Zato se za natančen nasvet obrnite na odvetnika, ki vam bo lahko ob pregledu celotne dokumentacije v zvezi z odpovedjo tudi ustrezno svetoval. Ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa lahko zahtevate v roku 30 dni od dneva vročitve odpovedi.