Čar satenastih copatk

Saj se še spomnite gospoda Madoffa? Bil je guru, duhovni vodja pretakanja reke denarja iz votlega v prazno in nazaj. To idiotsko početje, ki se mu je reklo ugoden piramidalni sistem ali Ponzijeve sheme, naj bi vsem, ki so Madoffu zaupali svoje fičnike, prineslo nagravžno veliko bogastvo, ne da bi jim bilo pri tem treba migniti s prstom ali z reproduktivnim organom, ki ga zdaj tukaj ne bi omenjal. Piramida je fenomenalno funkcionirala, še posebej, če ste vprašali gospoda Madoffa, ki se je že utapljal v denarju.

In ravno ko bi se takisto moralo zgoditi milijonom podizvajalcev pri gradnji finančnih piramid, si je tam neki kreten izmislil finančno gospodarsko krizo. Denar je poniknil v votlem ali praznem, bog si ga vedi, ubogega Madoffa, ki ni mogel skriti globoke žalosti zaradi neuspelega podviga in milijonov obubožanih, pa so brezsrčni ameriški sodniki zaprli za veke vekomaj, amen. V kaj je Madoff vlagal, je bilo jasno potem, ko so dacarji šli pogledat tisto, česar ni mogel vzeti s seboj, ker tam, kjer je, ničesar ne potrebuje. V zaporu so namreč bivanje, obleke in hrana čisto zastonj. In, bogme, so imeli kaj videti. Kaj so videli oni, smo potem pred dnevi videli tudi ostali smrtniki, saj so se ZDA odločile lastnino gospoda Madoffa razprodati na nekakšnem bolj uglednem bolšjaku. V preddverju hotela Sheraton v New Yorku so pripravili dražbo. Trlo se je resnih kupcev in vedoželjnih Američanov, ki so hoteli videti, kaj vse so nehote in nevede kupili Bernardu Madoffu, in so imeli priložnost to odkupiti za »drobiž« ter se vsaj za trenutek počutiti kot milijarderji. Nekateri bogatuni, ki so služili s svojimi piramidami in preživeli, so svoja skromna bivališča obogatili s Steinwayevim klavirjem (42 tisoč dolarjev) in zakonsko posteljo iz 19. stoletja (2250 dolarjev), edino v 16-sobni hiši, kar dokazuje, da Madoff ni maral obiskov. Zaročni diamantni prstanček (550 tisoč dolarjev) je najbrž šel na prst preproste tekstilne delavke. Toda, bodimo pošteni, na svoj račun so prišli tudi razcapanci, ki so obubožali ob zlomu Madoffovih piramid in odtlej živeli od pomoči javnih kuhinj. Za med je šlo, denimo, na stotine spodnjih gat iz najboljšega materiala, najbolj slovitih modnih kreatorjev, vse pa z všitim monogramom donedavnega lastnika. 250 parov čevljev, med katerimi jih je Madoff nataknil na noge samo nekaj, je v hipu našlo kupce, ki se tisti hip niso spraševali, čemu za vraga je milijarder potreboval toliko čevljev in ali jih bodo sploh lahko dali na noge, ko pa je imel številko 38. Da o satenastih hišnih copatih z zlatim všitim monogramom BLM (75 do 110 dolarjev par) in hišnih haljah ne govorimo. Šli so kot vroče žemljice. Povsem razumljivo, kajti ni ga bolj učinkovitega zdravila za prizadeti ameriški ponos (»Mi smo največji, mi smo najboljši...!«), kot če se od socialne pomoči odvisni Američan zjutraj, vsem sosedom na očeh, pojavi pred hišo, ki mu jo bodo vsak čas zarubili, samo v Armanijevih spodnjicah in z Madoffovim rolexom (moon phase – 67.500 dolarjev). Ali, kaj je lepšega, kot če rubežnike pričaka odet v Madoffov kopalni plašč in s satenastimi copatki na nogah ter samozavestno reče: »Elegantno živim, elegantno propadem!« Da o ekonomskih učinkih licitacijske prodaje spodnjega perila, stotin loncev, v katerih se ni nikoli nič kuhalo, škarjic za nohte, zobne krtačke in posteljnine propadlega milijarderja niti ne govorimo. S prodajo je namreč ameriška vlada doslej zaslužila dobrih 2 milijona dolarjev, s katerimi bo bogato poplačala vse tiste, ki so z Madoffovimi piramidami izgubili 65 milijard dolarjev. No ja, bolje kot nič.

Kakšna vprašanja!

Srbija je končno dobila težko pričakovani vprašalnik evropske komisije. Vprašalnik, ki ga mora izpolniti vsaka bodoča članica EU, naj bi pomagal evrokratom, da do obisti spoznajo novega bodočega družinskega člana, saj se mora ta dobesedno razgaliti in pokazati evropski javnosti svoje največje intimnosti. Kot je, denimo, ali ima bodoča članica EU Srbija ustavno sodišče in koliko uporabnikov svetovnega spleta premore država kandidatka. Srbija je tudi ta poseg v svojo intimnost, kot vse prejšnje, sprejela škripajočih zob, a dostojanstveno, z dvignjeno glavo. Toda vprašati Srbijo, naj javno pove, koliko meri površina države in koliko prebivalcev šteje država Srbija, je bilo pa skrajno nesramno. Če bi jo vprašali, koliko odojkov letno pospravi srbska družina in koliko gejev na leto prebuta pošten srbski domoljub, ne bi bilo težav. Kako in kaj pa, lepo vas prosim, naj sploh izmeri in prešteje Srbija, da se ne bodo v Bruslju iz nje norca delali, pa da je Srbi ne bi križali, tokrat, verjetno, zadnjič? Torej, ali Srbija šteje 88.361 kvadratnih kilometrov? Če vprašaš Srbijo, Španijo, Ciper, Slovaško, Češko, Kitajsko in Severno Korejo, potem šteje točno toliko. Toda 60 držav meni, da je Srbija velika 77.474 kvadratnih kilometrov. Prva skupina držav meni, da lahko Srbija prijavi 10 milijonov prebivalcev, druga skupina prizna samo 8 milijonov duš. Vse pa je odvisno od tega, ali je Srbija tudi Kosovo in ali šteti tudi Srbe v Kosovski Mitrovici in Gračanici ali pa nemara kar vse Albance, ki živijo na Kosovu. Če bodo šteli in merili v skladu z ustavo Srbije, torej tudi Kosovo in Albance, bodo v Bruslju rekli, da so agresivna imperialistična država, ki ne sodi v EU. Če jih ne bodo (pri)šteli, bodo znoreli Rusi, Ciper in Kambodža, ki že leta podpirajo srbsko celovitost. Hudič je tudi, da bi se Beogradu ozemeljsko in populacijsko lastninjenje Kosova lahko vrnilo kot bumerang. Kajti čez leta bo podoben vprašalnik dobila Priština, ki bo po logiki, da je Kosovo Srbija, lahko prijavila, da je Srbija Kosovo in potem bi bilo tudi Kosovo veliko 88 tisoč kvadratnih kilometrov in bi štelo 10 milijonov duš. Dobro, tovariši v Bruslju, a kakšnih lažjih vprašanj res