Poleg tega je Obama povedal, da vrh z Evropsko unijo sicer ni bil tako razburljiv kot drugi, ker se "v osnovi o vsem strinjajo", a dodal, da je vendarle pomemben, ker je odnos med stranema temelj za delovanje v svetu.

Ameriški predsednik se je sestal s predsednikom Evropskega sveta Hermanom Van Rompuyem in predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom. Rezultat vrha je skupna izjava.

Tudi Van Rompuy je izpostavil, da so ZDA najtesnejša in najpomembnejša partnerica Evropske unije ter da delijo skupne vrednote, interese in cilje. Vrh je bil po njegovem mnenju res "ploden".

Barroso pa je poudaril, da se je udeležil številnih vrhov z ZDA, a da je bil ta zaradi svoje intimnosti res drugačen. Označil ga je še za "prijateljski in osredotočen vrh" ter "pravo izmenjavo mnenj o prioritetah".

Na novinarski konferenci po približno enoinpolurnem vrhu so sicer Van Rompuy, Barroso in Obama v tem vrstnem redu le podali kratke izjave, vprašanj pa jim novinarji niso mogli postaviti. Po vrhu Nata je imel sicer Obama dolgo novinarsko konferenco.

Obama je poleg omenjenega še dodal, da je ponosen, da se je sestal z vrhom unije 27 držav članic, ter poudaril, da je to prvi čezatlantski vrh po uveljavitvi lizbonske pogodbe. Ob tem se je Van Rompuyu in Barrosu zahvalil za "močno voditeljstvo in partnerstvo".

Evropska unija in ZDA so v skupni izjavi zapisale, da pri soočanju z novimi izzivi želita, da bi njuno partnerstvo prineslo več blaginje in varnosti 800 milijonom ljudi na obeh straneh Atlantika. Poleg omenjenih dveh tem je bil vrh osredotočen še na globalne izzive, predvsem podnebne spremembe in razvojno sodelovanje.

V izjavi sta strani tudi pozvali partnerice v okviru skupine G20 k spodbujanju uravnotežene rasti ter sledenju politikam v izogib neravnovesjem in neustreznim menjalnim tečajem pa tudi izpostavili zavezanost boju proti protekcionizmu.

Prav tako sta partnerici izpostavili, da še nista popolnoma izkoristili potenciala čezatlantske trgovine, ter se odločili za okrepitev čezatlantskega gospodarskega sveta in energetskega sveta.

V povezavi s podnebnimi spremembami sta partnerici izpostavili, da "stojita za zavezami iz Koebenhavna, vključno z zmanjšanjem izpustov toplogrednih plinov". Ob tem sta se dogovorili, da se bosta zavzemali za "pozitiven izid konference v Cancunu".

Čezatlantski partnerici sta tudi potrdili zavezanost bolj usklajenemu razvojnemu sodelovanju in se dogovorili, da bosta sodelovali pri soočanju z novimi grožnjami, predvsem kibernetskim terorizmom. Vzpostavili sta celo delovno skupino EU in ZDA za kibernetsko varnost, ki bo čez leto dni poročala o napredku v sodelovanju na tem področju.

V izjavo je vključena tudi "želja po čimprejšnjem končanju varnega brezvizumskega sistema potovanj med ZDA in Evropsko unijo" ter zaveza, da si bosta strani še naprej prizadevali za izpogajanje celostnega dogovora o osebnih podatkih.