Avtor med drugim piše o primeru Tušmobil in domnevno sporni podelitvi radijskih frekvenc za opravljanje storitev UMTS aprila 2008 (v času direktorja Tomaža Simoniča). V nadaljevanju pa sedanje vodstvo Apeka obtoži, da ni spoštovalo odločitve upravnega sodišča, ki mu je na podlagi pritožbe dveh operaterjev zaradi domnevno sporne dodelitve frekvenc UMTS Tušmobilu zadevo vrnilo v ponovno odločanje. »Apekova zavrnitev obnove postopka je primer flagrantnega kršenja odločitve sodišča ter univerzalne regulatorne politike in kriterijev, ki veljajo pri dodeljevanju licenc. Strokovno neodgovorna in težko razumljiva odločitev aktualnega v.d. direktorja Apeka vzbuja dvom v preglednost postopkov in navaja k sumu o vplivu politike in plemenskih lobijev na Apekovo odločanje,« je svojo trditev še podkrepil avtor.

Vendar pa trditev, ki avtorju služi za diskreditacijo sedanjega vodstva Apeka, NE drži. Apek je po odločitvi upravnega sodišča, ki mu je naložilo, naj znova odloči, ali sta dva operaterja lahko stranska udeleženca v postopku dodelitve frekvenc UMTS Tušmobilu, to tudi storil. Odločil je, da operaterja nista stranska udeleženca.

Sedanje vodstvo Apeka se strinja, da je bila z brezplačno podelitvijo frekvenc Tušmobilu narejena škoda. Vendar pa se za razliko od zgoraj omenjenega avtorja zaveda, da na trgu ni mogoče vzpostaviti stanja, kot je bilo aprila 2008, ne da bi pri tem povzročili še večjo finančno škodo. Od avtorja, ki se predstavlja kot strokovnjak za telekomunikacije, bi namesto izjav o strokovno vprašljivih odločitvah pričakovali, da bo poznal veljavno zakonodajo, to je zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom) in zakon o upravnem postopku (ZUP). Razveljavitev obstoječe odločbe o dodelitvi frekvenc za UMTS in vrnitev v fazo postopka, ki jo predvideva 38. člen ZEKom, bi posledično pripeljali do objave razpisa za podelitev spornega frekvenčnega spektra – to je namreč edini način za plačilo nadomestila za uporabo omejene naravne dobrine.

Tu pa se stvari zapletejo. Tušmobil bi lahko zavaroval svoje pravice in tudi odškodninsko tožil Apek in posledično državo, saj je na podlagi dokončne in veljavne odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc (ODRF) za UMTS investiral v izgradnjo omrežja in začel poslovati. Višina odškodnine, ki bi jo na koncu plačali slovenski davkoplačevalci, je bila ocenjena do približno 120 milijonov evrov. Po drugi strani bi obstajala verjetnost, da se na razpis niti ne bi prijavil ter raje vztrajal pri zahtevku za odškodnino ter na ta način izstopil iz tega dela mobilnega trga. To tezo potrjujejo tudi izgube Tušmobila ter novice o morebitni prodaji podjetja. Vsekakor pa je malo verjetno, da bi pri tem poslovnem izidu Tušmobil bil pripravljen plačati za frekvence. Pri tem je treba poudariti, da bi za omenjene frekvence ob sedanjem stanju na trgu od Tušmobila lahko dobili do največ 2 milijona evrov in ne več deset milijonov, kot meni avtor. Najverjetnejši rezultat strokovne rešitve, ki jo v članku zagovarja avtor, bi torej bil, da bi Tušmobilu, ki je najprej dobil frekvence zastonj, na koncu slovenski davkoplačevalci plačali še odškodnino in mu tako pokrili izgubo.

Dejstvo je, da ima trenutni zakonski okvir na področju elektronskih komunikacij kar nekaj pomanjkljivosti, kot so: pridobitev mnenj zainteresirane javnosti, izvedba razpisov, pri katerih ni predvidena avkcija, temveč le »beauty contest«, podaljšanje veljavnosti odločb o dodelitvah radijskih frekvenc in relacija s plačilom za uporabo omejene naravne dobrine, (ne)plačila za frekvence, ki se uporabljajo za radiodifuzijo, ki se potem na trgu prodajajo preko določil o spremembi ODRF. Agencija je že pripravila strokovne predloge za spremembe ZEKom in strokovne sugestije za ureditev tega področja bi namesto pavšalnih ocen pričakovali tudi od avtorja.

In še pojasnilo o »plemenskih zvezah«, ki jih avtor očita sedanjemu v.d. direktorja Apeka Mihaelu Krišlju. Od treh direktorjev Apeka, ki jih avtor omenja v članku, sta dva prišla na čelo agencije od zunaj ob menjavi vlad. Krišelj je na Apeku zaposlen osem let in je bil v času obeh svojih predhodnikov njun namestnik. Namigovanja o njegovih »plemenskih vezeh« so zato smešna.

Tina Čuček, Odnosi z javnostmi, Agencija za pošto in elektronske komunikacije