Vstopa slovenskega reprezentančnega nogometa v novo leto že dolgo ni pospremilo toliko nasmeškov na ustnicah kot letos. Takrat je bila Slovenija še vedno pod vtisom druge uvrstitve članske reprezentance na SP. Prva pripravljalna tekma pa je nastopila marca, ko so Kekovi izbranci v Mariboru zlahka ugnali Katar.

Po majskih pripravah je na vrsto prišel zadnji preizkus pred mundialom: dvoboj z Novo Zelandijo, ki ga je Slovenija v Ljudskem vrtu spet gladko dobila. Popotnica za SP je bila prava, evforija - ki je približno 1000 slovenskih navijačev prepričala tudi v odhod na dolgo in drago pot na jug Afrike - na vrhuncu.

Glavni dogodek leta se je za Slovenijo začel 13. junija v Polokwaneju z dvobojem z Alžirijo (1:0), nadaljeval 18. junija v Johannesburgu z izjemno razburljivo tekmo z ZDA (2:2), na žalost in z malce smole pa končal 23. junija s porazom proti Angliji v Port Elizabethu (0:1).

Takrat je predvsem skelel zadetek Landona Donovana na tekmi med ZDA in Alžirijo, ki je v sodniškem podaljšku svoji ekipi priigral osmino finala, Slovenijo pa s tem "oropal" še večjega uspeha. Zdelo se je, da bo ta poraz pustil posledice. Toda to se ni zgodilo. Kekovi fantje so 11. avgusta z odliko odprli stadion Stožice in premagali Avstralijo (2:0).

Po tej prijateljski tekmi je spet nastopil čas za resne obračune. Kvalifikacije za Euro 2012 so se začele slabše - z domačim porazom proti Severni Irski in remijem v Srbiji (1:1). Toda igra slovenske vrste je bila še vedno všečna, borbena, kar so nato z obrestmi občutili Ferski otoki, ki so ob "hat-tricku" Tima Matavža v Stožicah izgubili z 1:5. V Estoniji je bila zaradi slabega igrišča in čvrstejšega tekmeca slovenska predstava previdnejša, a rezultatsko uspešna (1:0). Posledica: zgodovinsko, 15. mesto na lestvici Fife.

Jesenskega dela kvalifikacij, po katerem ima slovenska vrsta dobro izhodišče za naprej, je bilo konec, nastopil je črni november. Gruzija je na prijateljski tekmi v Kopru zadala poraz domačim nogometašem (2:1), a bolj kot ta tekma so v ospredje silile nepotrebne obrobne intrige, kot je javno medsebojno obtoževanje na relaciji predsednik NZS Ivan Simič, igralci in Sindikat poklicnih igralcev nogometa Slovenije (Spins).

Vsem znani spori zaradi denarja med reprezentanti in Spinsom na eni ter Simičem na drugi strani, ki so se začeli že marca pred tekmo s Katarjem, na površje spet vzniknili v začetku novembra, so vrhunec dosegli ob nepravem trenutku: tri ure pred obračunom z Gruzijo je prvi mož zveze odstopil. To je zasenčilo samo tekmo, vplivalo na njeno dojemanje tako pri gledalcih, funkcionarjih in zagotovo tudi pri igralcih.

Vse skupaj pa je še najbolj jezilo selektorja Keka. "Vsega imam dovolj. V zadnjem času se vse preveč dogaja okrog naše reprezentance. Jaz skrbim za dogajanje na igrišču, drugi naj poskrbijo za pravo vodenje drugih segmentov. Zadeve se morajo urediti," je po tekmi čustveno razlagal Mariborčan in odstop predsednika NZS par ur pred tekmo pospremil z besedami: "To je nenormalno."

Na njegovo in na srečo slovenskih ljubiteljev nogometa pa je do naslednje tekme reprezentance še kar nekaj časa za umiritev in streznitev, potrebno za uspešno nadaljevanje slovenske nogometne zgodbe. Kek bo igralce spet zbral februarja pred prijateljsko tekmo z za zdaj še neznanim tekmecem, 25. in 30. marca sledita novi kvalifikacijski tekmi z Italijo (Stožice) in s Severno Irsko (Belfast), 3. junija bo Slovenija igrala na Ferskih otokih, 2. septembra v Ljubljani proti Estoniji, štiri dni pozneje bo gostovala v Italiji, kvalifikacije pa končala 11. oktobra v Mariboru proti Srbiji.