Da so mnogi na drugi strani kamer vse skupaj vzeli tako zares, da je že kar srhljivo. Ko se je simpatični komentator v studiu Ivo Godnič začel metati na kolena in prositi šokirano Nano, naj neha že enkrat blefirati, se je vse skupaj spremenilo v grotesko.
Dobro, resničnostni šovi so za mnoge že sami na sebi ena sama groteska. Ampak, to, kar tam zdaj počnejo tako Ivo kot Angelca ali Goran s svojimi komentarji, je žalitev. Žalitev ne samo za tiste, ki so željni pozornosti ali slave pristali na vlogo opic v živalskem vrtu. Žalitev predvsem za nas pred ekrani, ki ne moremo verjeti, da si nekdo v imenu televizijskega šova privošči na račun drugega takšne izjave. Da je tista Angelca začela verjeti, da ji televizija podeljuje status moralne avtoritete, ki lahko deli ljudi na dobre in slabe, hinavske in odkrite, garjave in lepe, pametne in neumne ali celo na tiste, ki si zaslužijo, da živijo zraven nje, ali ne. Lahko bi kdo rekel, da se je Angelci pač v navalu samovšečnosti malo zmešalo. Jok, ni tako enostavno. Angelca je začela poosebljati trenutni duh v tej deželi, ki sovraži vse živo. Predvsem drugačno in posebno.
Res je, da so tekmovalci v tisti hiši vredni svojega denarja. Res je tudi, da so sami pristali na vloge, ki jih diktira televizijski producent. Ampak to še ne pomeni, da lahko zdaj vsak vanje meče vse, kar mu pride pod roko. Da nenadoma tisti na trenutke prav ubogi ne-slavneži kasirajo vso sovraštvo, ki se nabira v ljudeh. Postali so krivci za vse frustracije in predsodke z druge strani. V tej luči je Big Brother prišel v pravem trenutku. Prišel kot ventil za zgražanje. Vsi znajo na njegov račun povedati kakšno pikro in močno. Vsi znajo zavijati z očmi in ponavljati, kako je to en navaden poden. In vsi prav s tem dokazujejo, da jemljejo vse skupaj absolutno resno. Da že s pozicije izjavljanja postajajo del pravega resničnostnega šova. Odsev v ogledalu, ki se pači. Odsev, ki kaže pravo bedo tistega, kar se dogaja na drugi strani kamer.
Očitno je želja po pozornosti in prepoznavnosti nekaj nenasitnega. Privlačnost televizijskih kamer nekaj, kar deluje kot magnet. Ne znam si sicer drugače razlagati pojavljanja Milana Gačanoviča kot voditelja obskurnega kviza Vse ali nič na TV 3. Če je bil Milan doslej na ekranih v vlogah komentatorjev ali žirantov različnih izborov ali šovov zabaven, je zdaj postal del njih neskončno dolgočasen. To pač ni vloga za njega. Vprašanje, če bi jo lahko dobro izpeljal tudi kakšen Jonas, kaj šele Milan, ki se po tisti prazni sceni premika kot robot in strelja prazne dialoge s še bolj praznimi tekmovalci. Tako nenapetega kviza že dolgo nismo gledali na naših ekranih. Ampak najverjetneje je štos točno v tem. Če se vsi na ekranih trudijo, da bi bili kar se da atraktivni, se tu zavestno dogaja puščava. Kot čisti antipod vsemu, kar prinašajo druge postaje. Saj konec koncev tudi Pogledi Slovenije niso nič drugega. Ena sama borba, da bi nam s frenetičnostjo apokaliptičnega diskurza ukradli pozornost. Da nam ne bi prišlo na pamet, da bi slučajno preskočili na kakšen drug program. Politična ali moralna korektnost tu ne šteje. Šteje le zvestoba. Skorajda fenovstvo ali politična pripadnost.
»V medijih so nepristranske samo osmrtnice,« se je zapisalo nekemu anonimnežu na enem od forumov. Jasno, saj so to edine novice, kjer se vpleteni ne morejo več vpletati. Pri nas se najraje vpletajo za nazaj. Da začnejo z novim pisanjem zgodovine ali novo interpretacijo določenih dogodkov. Naravnost smešno je bilo ta teden gledati resne ustavne sodnike, kako o nekem svojem kolegu začnejo brskati po spominu in ga pribijati na križ. Pribijati z izjavami, ki naj bi jih izrekel pred več kot četrt stoletja, če pa jih ni, je pa tako zagotovo vsaj mislil. Vse skupaj je še bolj absurdno in bedno kot dogajanje v BB-ju. Absurdno zato, ker na osnovi tega voditelj Odmevov, vedno korektni in nepristranski TB, pravosodnemu ministru Alešu Zalarju brez kančka sramu reče: »Ampak sliši se veliko očitkov in kaj naj naredimo s spomini ljudi, ki so obtožujoči?« Moj nasvet je preprost: kdo pa vas sili, da jih objavite? Zakaj pa bi vsak, ki ima minuto časa, da na drugega zlije kahlo dreka, dobil prostor v vašem programu?
No, če odgovora na vprašanje ni, je rešitev še bolj enostavna. Pokličite Angelco Likovič, pa bo ona povedala, kaj je prav ali ne...