Glede na vse okoliščine je Slovenija po njegovih besedah dokaj pozno reagirala na krizo, priznal je, da je brezposelnost za slovenske razmere visoka in dejal, da se je treba lotiti reform.

"Trg delovne sile je treba reformirati in ga narediti bolj prilagodljivega, a s sindikati ni lahko. Želimo tudi spremeniti pokojninski in zdravstveni sistem ter izpeljati nadaljnje reforme. Vlada se zdaj ukvarja s tem. V nasprotju s pričakovanji se te reforme z vstopom v EU niso zgodile postopoma kvazi avtomatično.

Na vprašanje, kakšno vlogo lahko odigra Slovenija pri spravi med državami nekdanje Jugoslavije, je Türk odgovoril, da je Slovenija lahko konstruktivna, a je treba biti realističen. "Slovenija bo storila vse, da bo prispevala svoj delež, a najpomembnejše rešitve niso odvisne od nas. Pomagamo vsem državam, ki so na poti v EU."

Glede skorajšnjih pogovorov med Srbijo in Kosovom pa se je po mnenju slovenskega predsednika treba zavedati naraščajoče vloge EU. "Vloga Slovenije je, da podpre EU. Naš zunanji minister bo pri projektih, ki bodo zbližali Prištino in Beograd, sodeloval z zunanjepolitično predstavnico EU Catherine Ashton.

Ali je bila odločitev o blokadi pristopnih pogajanj Hrvaške z EU, kar je po navedbah NZZ škodovalo ugledu Slovenije, napačna, pa je Türk odločno odgovoril, da ne in da je Slovenija branila svoje legitimne interese.

"In to se pričakuje od vsake suverene države, tudi od članice EU ... Treba je braniti legitimne in pravične zahteve. Jasno je, da to ni prijetno za vse. A vsak v EU je videl, da je Slovenija ravnala odgovorno. Želeli smo braniti, kar smo morali braniti. Zdaj smo našli pošteno in pravično rešitev."

Na vprašanje, kako se Slovenija spopada s temačnim poglavjem svoje zgodovine, ki je povezano z odkritimi množičnimi grobišči, pa je predsednik republike dejal, da so ta posledica druge svetovne vojne. "Leta 1945 so se dogajali številni zločini. To ni samo težava Slovenije. Zdaj gre predvsem za to, da se vse razišče, kaznuje storilce, identificira žrtve in se jim dostojno pokloni. A želel bi opozoriti na okoliščine. Vse to se je dogajalo v kontekstu grozljive vojne z milijoni mrtvih. Leta 1945 ni nihče mislil na pravičnost, ampak na maščevanje. Pobijalo se je brez milosti," je za NZZ še dejal Türk.