Francoski minister za evropske zadeve Pierre Lellouche je v sredo pred francoskimi poslanci dejal, da bi morali biti glede širitve območja schengna na Bolgarijo in Romunijo zelo pazljivi. Ob tem je posvaril pred "avtomatično širitvijo" in poudaril, da tehnične ocene, ki so bile doslej pozitivne, ne zadostujejo.
Dejal je še, da si Francija prizadeva za preložitev odločitve o vstopu Bolgarije in Romunije v schengen vsaj do poletja 2011, ko naj bi Evropska komisija predstavila svoje letno poročilo o boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu v obeh članicah.
Izrazil je še zaskrbljenost nad romunsko-moldavsko mejo ter konfliktom v Pridnestrju, ki ga je označil za "črno luknjo", ko gre za organizirane tolpe in tihotapljenje orožja, mamil in ljudi. Francijo po ministrovih besedah skrbi tudi stopnja korupcije v sosednji Ukrajini.
Lellouche je še povedal, da Francijo v njenih prizadevanjih podpira tudi Nizozemska.
Po navedbah EUobserverja so ti argumenti Francije novi; v Parizu so namreč pridružitev Romunije in Bolgarije k schengnu doslej pogojevali z integracijo Romov.
Bolgarija in Romunija, ki sta članici unije postali leta 2007, upata, da bosta v schengensko območje vstopili marca prihodnje leto. Bolgarske in romunske oblasti so si sicer vseskozi prizadevale, da bi vprašanje pridružitve schengnu ločili od nadzora napredka pri reformi pravosodja in v boju proti korupciji.
Strokovnjaki za širitev schengna v EU so za EUobserver povedali, da bi bilo v primeru pozitivnih preostalih tehničnih preizkusov novembra in decembra "zelo težko" in celo "nepravično", če Bolgarije in Romunije ne bi sprejeli v območje schengna. Bi bila pa mogoča nekajmesečna preložitev, s katero bi poslali močan signal, da proces pridružitve schengnu ni "avtomatičen", in da bi državi spodbudili k boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu.
Odločitev o širitvi schengenskega območja mora soglasno podpreti vseh 27 držav članic EU.
