Liffe bo v sredo ob 20. uri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma (CD), ki je osrednje prizorišče festivala, uvedel britanski film Tamara Drewe režiserja Stephena Frearsa. Pred filmom, ki ga je režiser opisal kot pastoralno komedijo, bo na odru Linhartove dvorane nastopil Oliver Mlakar. Njegovo nekdaj med televizijskimi gledalci priljubljeno Kvizkoteko bo za potrebe Liffa zamenjala Lifoteka. Z Mlakarjevo pomočjo bo občinstvo ugibalo, kdo je skrivni gost, ki bo uradno odprl 21. izdajo festivala.

Odpoved predvajanja filma Draquila, namesto njega nov termin za že razprodane filme

Organizatorji so nam sporočili, da kopije filma Draquila žal ne morejo pravočasno zagotoviti, zato bodo termine, predvidene za ta film, zapolnili z drugimi, in sicer:

15. 11. ob 21.45 v Kinodvoru, film BESA

17. 11. ob 14.45 v Linhartovi dvorani, film ČU DO VI TO

21. 11. ob 17.30 v Kosovelovi dvorani, film OVERJENA KOPIJA

Letos prvič v legendarnemu Kinu Šiška

Po uradnem začetku bo Liffe stekel tako, kot so ga vajeni obiskovalci: filmi v 11 sekcijah se bodo vrteli v Linhartovi in Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma, Kinodvoru, Kinoklubu Vič, Slovenski kinoteki in letos prvič v Kinu Šiška. Festival bodo lahko spremljali tudi v Mariboru, v tamkajšnjem Koloseju v dvorani 5, ki je sicer posebnost Liffa. Kolosej se namreč pred leti v Ljubljani v sklopu Liffa ni izkazal za primerno pribežališče ljubiteljev največkrat nekomercialnega filma.

Kino Šiška kot nakakšno kultno, legendarno prizorišče, so letos uporabili predvsem zaradi prostorskega primankljaja. Kino Komuna se zapira, usoda Viča pa je negotova nam je povedal Popek. Kot razloži, so v Šiško letos postavili predvsem filme, ki naj bi pritegnili največ zanimanja, predvsem zaradi večjega števila gledalcev, ki jih Šiška lahko sprejme. Popek še pove, da dva glavna filma, glasbena dokumentarca, na žalost ne bost ugledala luči šišenskega kina, čeprav bi tja spadala. Posneta sta namreč z digitalno tehniko, ki pa ga v Šiški ne morejo vrteti. Konča še, da so v Šiško, kot center Ljubljane in s tem kulture, letos sicer nameravali privabiti mlajšo generacijo, a se ''pri Liffeu nikoli ne ve''.

Ni slavnih kot je George Clooney, so pa cenjeni poznavalci sedme umetnosti

Liffe bodo tudi letos obiskali številni gosti, ki kot je v nedavnem pogovoru za STA dejal Popek, sicer ne dosegajo globalne priljubljenosti kakšnega hollywoodskega Georgea Clooneya, so pa zato toliko bolj cenjeni med poznavalci prave sedme umetnosti. Na Liffu med drugim pričakujejo Cira Guerro, režiserja filma Potovanje vetra, pride Brillante Mendoza, njegovi filmi se bodo vrteli v sekciji Posvečeno, režiserka Sarah Leonor-Petit bo predstavila svoj film Ljubimca na begu, Srđan Karanović bo z igralko Ivo Krajnc spregovoril o filmu Besa, o filmu Oča bo občinstvu spregovoril Vlado Škafar. Datumi in ure pogovorov s festivalskimi gosti bodo dnevno objavljeni na uradni spletni strani festivala.

Da Liffe ne pomeni le gledanja filmov v kinodvoranah, dokazuje tudi spremljevalni program. Proti toku nosijo naslov dogodki, ki reflektirajo film: od konference z mednarodno udeležbo "o kritikih, nasprotnikih, konformistih, pridruženih, upornikih in drugih provokatorjih" do predavanja Zgodbe o preživetju filmske kritičarke nizozemske filozofinje in poznavalke filma Dane Linnsen. Ta bo v svojem predavanju izhajala iz kritiškega postopka podeljevanja filmskih zvezdic ter kako jih sabotirati. Obeta se tudi okrogla miza na temo Art kinematografija v Sloveniji, Jaka Repanšek pa je svoje predavanje naslovil Urejanje in zagotavljanje pravic ustvarjalcev sodobnega filma.

V prvem preddverju CD bo na ogled razstava Zarota molka - film in fotografija, ki bo ponudila vpogled v delo filmarjev in fotografov pri filmih Na papirnatih avionih, Stari most, O ljubezenskih veščinah ali film s 14441 sličicami, Umetni raj, Odhod od maše v Ljutomeru, Na domačem dvorišču in Gratinirani možgani Pupilije Ferkeverk. Drugo preddverje CD bo zapolnila razstava filmskih plakatov Metropolis, Zadnji mož, Faust, Dr. Mabuse, Nibelungi in drugih iz slovitega berlinskega studia UFA, ki so nastali med letoma 1918 in 1943.

Nagrade niso vse, a štejejo

Čeprav Liffe ne slovi kot festival, na katerem bi se ves čas razpravljalo o morebitnih nagrajencih, nagrade vseeno štejejo, sploh vodomec, ki ga podeljujejo filmom iz sklopa Perspektive, je prepričan Popek. O prvih ali drugih filmih režiserjev na začetku svoje poti bo odločala žirija v sestavi Charlie Cockey, Američan, ki je selektor več filmskih festivalov, eden vodilnih norveških filmskih distributerjev Frank L. Stavik ter slovenski pisatelj in režiser Goran Vojnović. Sicer pa bomo na šepetanja o morebitnih letošnjih nagrajencih morali seveda še nekoliko počakati.

Svetovno združenje filmskih kritikov in novinarjev bo podelilo tudi nagrado fipresci, o najboljšem kratkem filmu pa bo odločala žirija, ki jo sestavljajo slovenska igralka Silva Čušin, režiser Karpo Godina in filmski kritik in publicist Chris Fujiwara. Svoje bo lahko povedalo tudi občinstvo, ki bo svojega zmagovalca izbralo med 39 celovečernimi filmi, ki še nimajo zagotovljene slovenske distribucije. Glas ljudstva bo filmu prinesel nagrado zmaj.

Vse nagrade bodo podelili v soboto, 20. novembra, ob 20. uri v Linhartovi dvorani. Nedelja bo čas za še zadnje obiske filmskih predstav, tako bo manj stresno, meni Popek. Za blaženje stresa, izmenjavo mnenj in druženje bo v času festivala ob sponzorskih napitkih in že skoraj tradicionalnih jabolkih nudilo zavetje drugo preddverje CD, kjer se nahajajo tudi festivalska blagajna, novinarsko središče in prostor za pogovore z gosti.

Neradi govorijo o razprodanih vstopnicah

Vodjo promocije festivala Janino Pintar smo vprašali, kateri od filmov je bil prvi razprodan, a je povedala, da zelo neradi govorijo o razprodanih vstopnicah. Organizatorji namreč vseskozi opozarjajo, naj obiskovalci pol ure pred predsavo vseeno pridejo pred prodajna okenca, saj nekateri svojo udeležbo zadnji hip prekličejo in se tako vedno najde še kakšna vstopnica. Kot pravi Pintarjeva se prepogosto dogaja, da mediji govorijo o razprodanih predstavah, ki to v resnici niso. Zaupala pa nam je za katere predstave je na letošnjem festivalu največ zanimanja. To so filmi Besa, Med, Mammuth, Stric Boonnnmee se spominja, Overjena kopija, Potovanje vetra, Vsak je fešta, Perzijske rokerske mačke, Stonesi v izgnanstvu, Na sledi očetu ter Moje ležerno življenje.

Zanimalo nas je, ali zaradi vse večjega obiska in vse večjega števila filmov, ki se vsako leto zavrtijo v okviru festivala, nameravajo povečati število ponovitev posameznega filma. Popek nam je povedal, da je za filmske festivale normalno, da vsak film vrtijo le dvakrat ali trikrat, če so vse ponovitve razprodane pa se dogovorijo še za kakšno ponovitev. Sicer pa je število ponovitev filma odvisno predvsem od distributerjev in lastnikov avtorskih pravic.