Predstojnik kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja Borut Geršak je v sporočilu za javnost pojasnil, da gre za "pravega" robota, ki ne le posnema roke kirurgov, ampak zdravnik z njim upravlja preko vmesnikov, ki nimajo nobene podobnosti s kirurškimi ali drugimi inštrumenti.
To pomeni, da lahko poseg opravlja tudi stran od bolnika, na primer v drugi sobi ali še dlje. Ta lastnost je pomembna, saj se pri tovrstnih posegih uporablja tudi rentgenska naprava, na ta način pa zdravstveni delavci niso izpostavljeni rentgenskemu sevanju.
Robot omogoča hitrejše in bolj natančno vodenje katetrov in vodilnih žic po telesu, z njim je mogoče voditi katetre tudi v najbolj zvijugane predele oz. v predele, ki so s klasično tehniko težko dostopni, ali pa zahtevajo veliko časa, da se do njih pristopi, pojasnjujejo v UKC Ljubljana.
Skupaj z robotom so v UKC Ljubljana prvič na svetu uporabili tudi specialne katetre in vodila, katerih posebnost je, da jih lahko zdravnik oziroma robot krivi na željo, jih obrača, sprošča in tako hitreje in enostavneje prodira preko anatomsko težko ali težje dostopnih predelov, še pojasnjujejo.
Posege so doslej opravili na 20 žilah pri več bolnikih, vsi posegi pa so bili po navedbah UKC Ljubljana uspešni. "Poglaviten namen ekipe, ki je pri tem sodelovala, je varnost sistema. Pri posegih je sodelovalo veliko ljudi, tako domačih kot tujih strokovnjakov, ki so preživeli v Sloveniji 14 dni," so še pojasnili.
Robot, ki so ga posebej za ta namen pripeljali iz ZDA, je prvi v razvoju robotske tehnologije za potrebe žilne kirurgije, in se pridružuje drugima dvema, ki se uporabljata v elektrofiziologiji in kirurgiji na sploh.
