Leti 2005 in 2006 je zaznamovalo zmagoslavje Dana Browna. Najprej je s 13.745 izposojenimi enotami na sam vrh stopila Da Vincijeva šifra, leto kasneje pa so se sicer s precejšnjim zaostankom tik za njo uvrstili še Angeli in demoni. Trilerja sta začela nato počasi drseti po lestvici navzdol, čemur je najbrž botroval tudi ne ravno uspešen poskus prenosa Brownove mojstrovine na filmska platna.

Zatem je dve leti kraljevala brezčasna tragedija, Sophoclesova Antigona, ki tudi sicer vseskozi diha za ovratnik prvi trojici. V letih 2007 in 2008 je bil bolj vznemirljiv boj pod samim vrhom, saj je prodor vse do četrtega mesta uspel Beli Masajki švicarske avtorice Corinne Hofmann, leto kasneje pa je Rowlingova s Svetinjami smrti ponovno predramila oboževalce Harryja Potterja ter se ob 7984 izposojenih enotah zavihtela na drugo mesto. Zgodbe mladega čarovnika v zadnjih letih sicer ne povzročajo tolikšne histerije, kot so jo konec devetdesetih let prejšnjega stoletja, vendar vseskozi vztrajajo vsaj med najboljšo petdeseterico.

Čeprav so ljubezenski romani ves čas oblegani žanr, so v zadnjih dveh letih še siloviteje prodrli v slovensko bralno kulturo. Res je, da kraljica romanc Danielle Steel s posladkanimi zgodbami lovke na sanje zalaga že skoraj štiri desetletja, a ji pri nas nikoli ni uspel tak zmagovalni pohod kot njeni rojakinji, že preminuli Kathleen Woodiwiss. Poplava prevodov njenih del v letu 2008 je sprožila pravo "katlinomanijo", saj se je vojno-ljubezenski roman Pepel v vetru že v startu povzpel na rep prve dvajseterice, zdaj pa je že skoraj dve leti trdno zasidran na čelu elitne četice.

V letu 2009 je pritegnil zanimanje 11.815 bralcev, v letošnjem letu pa je bil do konca septembra izposojen 8491-krat. Lani je Woodiwissova z omenjenim delom ter zgodbo Vreden ljubezni slavila dvojno zmago, letos pa za zdaj drži kar trojno vodstvo, saj se je v boj za odličja vmešal še roman Shanna. Skupno devet knjig je tej ameriški avtorici v zadnjih treh letih priborilo okoli 115.000 izposojenih enot.

Da ljubezenski romani vse bolj okupirajo bralno "modno sceno", dokazuje tudi gneča tako imenovane lahkotne literature pod samim vrhom: Sandra Brown in Ray Kluun sta Woodiwissovi povsem za petami, medtem ko Julie Garwood napada iz ozadja. Čeprav je njeno paradno delo z naslovom Dar letos za las zgrešilo deseterico, si je ameriška novelistka priborila lovoriko druge najbolj brane avtorice pri nas v zadnjih dveh letih. Woodiwissova in Garwoodova tako na prvi polovici Cobissove lestvice 100 najbolj branih knjig kotirata s kar sedemnajstimi deli.

Domači avtorji le s težavo konkurirajo tujim pisateljskim zvezdam. Če literatura, uvrščena na sezname obveznih branj (denimo izbor novel od Ivana Preglja do Cirila Kosmača ali Tavčarjeva Visoška kronika), ter ponarodela otroška in mladinska dela, kot sta Muca Copatarica Ele Peroci ali Pečjakovi Drejček in trije Marsovčki, še zmorejo parirati komercialno usmerjenim piscem, se lahko sodobni slovenski avtorji obrišejo pod nosom. Svojevrsten fenomen zadnjih nekaj let je le Goran Vojnović, ki si je z delom Čefurji raus! lani prislužil enajsto mesto, letos pa je preskočil še dva konkurenta. Vojnovićev roman je bil po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije lani tudi najbolj prodajana knjiga.

Sicer pa se seznami najbolj prodajanih knjig povečini ne prekrivajo z lestvicami najpogosteje izposojenih knjig, saj nas v nakup tiskanih monografij ne žene le sla po dodatnem znanju, temveč denimo tudi nizka cena ali uporabnost na daljši rok. Med najbolj obleganimi so v knjigarnah tako razni priročniki, v zadnjem času še posebej zbirke kuharskih nasvetov.