Okrožno sodišče v Kranju je namreč včeraj uvedlo začetek postopka prisilne poravnave Merkurja in za prisilnega upravitelja imenovalo odvetnika Ladislava Hafnerja, ki je po dostopnih podatkih doslej vodil predvsem medijsko manj izpostavljene stečaje in prisilne poravnave. V upniški odbor je sodišče imenovalo Factor banko, Gorenje, Novo Ljubljansko banko, Skupino Viator & Vektor, Raiffeisen banko, Salonit Anhovo, Jub, Probanko in celo družbo HTC Dva. Kot smo razkrili v Dnevniku, je sedaj že nekdanji predsednik uprave Merkurja Bine Kordež konec preteklega leta na HTC Dva prenesel številne trgovske centre in družbi odobril za skoraj 190 milijonov evrov posojil.

Prisilna poravnava Merkurja, za katero je Taxgroup kot ocenjevalec vrednosti podjetij ocenil, da obstaja najmanj 50 odstotkov možnosti, da bo uspešna, sicer temelji predvsem na pripravljenosti upnikov za pretvorbo dela njihovih terjatev v kapital Merkurja. Po načrtu finančnega prestrukturiranja naj bi namreč navadni upniki v kapital Merkurja pretvorili za 70 milijonov evrov terjatev, upniki z zavarovanimi terjatvami pa še dodatnih 15 milijonov evrov terjatev.

Navadni upniki, ki terjatev ne bodo pretvorili v kapital Merkurja, naj bi v prihodnjih petih letih dobili poplačanih za okoli 180 milijonov evrov terjatev oziroma 36,7 milijona evrov letno. Navadne upnike bo Merkur poplačal predvsem z ustvarjenim denarnim tokom iz poslovanja in novimi posojili, je razvidno iz načrta finančnega prestrukturiranja. Upravi Merkurja, ki jo vodi Blaž Pesjak, pa je že uspelo poravnati za 3,4 milijona evrov terjatev do njihovih zaposlenih.

Merkur bo v prihodnjih letih sicer prodal tudi številne nepremičnine in finančne naložbe, vendar navadni upniki od tega ne bodo imeli bistvenih koristi. Kordež je namreč praktično vse premoženje Merkurja zastavil za posojila, kar pomeni, da bodo pri prodaji tega v prvi vrsti poplačane predvsem banke. V prihodnjih dveh letih bo tako Merkur prodal za 30 milijonov evrov naložbenih nepremičnin, v letu 2012 pa tudi svoj delež Save in Gorenjske banke, vreden okoli 60 milijonov evrov.

Poleg tega bo Merkur prihodnje leto predvidoma prodal tudi Big Bang, ki ga ocenjujejo na 20 milijonov evrov in s katerim je zavaroval posojili Banke Koper in NLB. Leta 2012 pa bo Merkur predvidoma prodal tudi okoli 10 milijonov evrov vreden Merkur International Beograd, ki je zastavljen za posojila Hypo banke. Prav Big Bang in beograjski Merkur pa sta edini družbi iz Skupine Merkur, ki bi bili v primeru stečaja Merkurja sposobni poslovati samostojno.

Upniki z zavarovanimi terjatvami bodo sicer do konca leta 2012 dobili poplačanih za 116 milijonov evrov terjatev, do konca leta 2015 pa še za dodatnih 17 milijonov evrov. Za preostalih 155 milijonov evrov bančnih posojil naj bi Merkur z bankami dosegel dogovor o njihovem reprogramu in bi jih začel dejansko odplačevati šele po letu 2016.

Merkur bo za nadaljnje poslovanje potreboval tudi nova posojila. Z bankami se je Merkur že dogovoril za garancije v višini 30 milijonov evrov, hkrati pa se dogovarjajo tudi za 40 milijonov evrov likvidnostnega posojila. Nova posojila Merkur med drugim potrebuje tudi za ponovno oživitev poslovanja in napolnitev polic v trgovskih centrih, saj imajo po zadnjih podatkih zgolj še za 41 milijonov evrov zalog, od tega v centralnem skladišču za vsega 8,5 milijona evrov.

matjaz.polanic@dnevnik.si