Glede vprašanja Romov je romunski predsednik izpostavil, da je to evropsko vprašanje, ki je kompleksno in terja celovito reševanje. Obenem je zatrdil, da Romunija nikakor ne zanika odgovornosti, ki jo ima kot domovina Romov, a jim hkrati kot evropskim državljanom ne sme prepovedati svobodnega gibanja v Evropi.
Tudi Türk je poudaril, da je svoboda gibanja temeljna človekova pravica. Romsko vprašanje terja evropske rešitve, terja angažma in reševanje pri jedru, omejevanje svobode gibanja pa nikakor ni pravi odgovor nanj.
Oba predsednika sta se strinjala, da romsko vprašanje ne sme vplivati na vstop Romunije v območje schengna, ki je predviden marca prihodnje leto. Vstop v schengen je namreč povsem tehnično vprašanje, država mora izpolniti vse tehnične kriterije - to je Romunija po besedah Basescuja že storila - in to je edino merilo.
Predsednika sta po besedah Türka danes tudi kritično obravnavala vprašanje skupne evropske in zunanje politike. Ta je po njegovih besedah še v fazi nastajanja, prej "gradbišče" kot pa že izdelana zgradba, saj potrebuje "veliko boljšo opredelitev prioritet, kot jo imamo danes", je dejal predsednik.
Pri tem je med drugim izpostavil odločitve glede prioritetnega pomena Vzhodnega partnerstva EU in pomen reševanja zamrznjenih konfliktov v regiji, še posebej problema Pridnestrja. Basescu je izrazil zadovoljstvo, da imata s slovenskim predsednikom podobne poglede na razvoj držav na vzhodni meji EU in na pomen reševanja zamrznjenih konfliktov.
Tudi na Zahodni Balkan gledata državi podobno, je poudaril Basescu, z vprašanjem Kosova, katerega neodvisnosti Romunija ni in ne bo priznala, kot edino izjemo.
Veliko pozornosti sta predsednika danes namenila tudi soočanju z gospodarsko in finančno krizo, ki je Romunijo še posebej hudo prizadela. Basescu je na novinarski konferenci med drugim predstavil ukrepe, ki jih v tem oziru sprejemajo romunske oblasti, Türk pa je v imenu obeh ocenil, da je pot, ki jo je glede tega ubrala EU, pravilna in je treba po njej nadaljevati.
