Po mnenju vodje poslanske skupine SDS Jožeta Tanka vlada novi zakon o RTVS potrebuje zaradi kadrovskih čistk. "Če bi zamenjave izpeljali preveč na suho, bi bila tudi čistka preveč očitna," je o razlogih za spremembo zakona prepričan Tanko. Zakon po njegovem mnenju pomeni neposredno udejanjanje političnosti in bo za RTV imel podobne učinke kot mreženje pri privatizaciji gospodarstva. Tanko sicer predlaga, da bi referendum razpisali za 17. april prihodnje leto, ko bi državljani lahko odločali na več referendumih hkrati.

Vodja poslanske skupine SD Bojan Kontič pa ocenjuje, da se pobudniki referenduma bojijo izgube političnega vpliva na RTVS, kar je po njegovem mnenju več kot upravičeno. Na referendumu pa bodo volivci po njegovih besedah izrazili mnenje, ali so bile obljube nekdanje vlade o nižji naročnini, boljšem programu in politični neodvisnosti upravičene. Kontič upa, da bodo volivci glasovali "za spremembe, za čistejši zvok in sliko na svojih televizijskih in radijskih sprejemnikih".

V poslanski skupini Zares po so po besedah Cvete Zalokar Oražem prepričani, da gre v tem primeru referenduma za neracionalno, nepotrebno in škodljivo zahtevo opozicije, ki "očitno nikakor ne more preboleti, da bi se spremenil t.i. Grimsov zakon". Referendum bo po njenih besedah tudi napačno sporočilo javnosti, da se "politika ne zna, ne zmore in ne želi dogovoriti o tako rekoč ničemer." Tudi ona se sicer sprašuje, "kdo se boji odhoda politike in političnega vpliva z RTV".

Vasja Klavora (DeSUS) pa je, kot pravi, začuden, da se predlagatelji v času krize, ki prebivalcem nikakor ne prizanaša, obnašajo tako razsipniško in davkoplačevalcem nalagajo dodatne stroške za izvedbo referenduma. V DeSUS sicer podpirajo zakon o RTVS, saj so, kot pravi, na RTVS potrebne spremembe. Na javnem zavodu namreč po njegovih besedah vlada finančna in organizacijska kriza, gledanost in poslušanost programov RTVS pa pada.

Barovič: RTVS je javni servis, zato se o njenem preoblikovanju mora izreči javnost

Bogdan Barovič (SNS) pa opozarja, da je RTVS med pomembnejšimi javnimi servisi, zato se mora o njenem preoblikovanju izreči javnost. Zahteva za referendum pa je demokratična in ustavna možnost, da se ljudje izrečejo, kakšno RTV želijo. Zakon sicer po njegovem mnenju ne predstavlja depolitizacije RTVS, ampak ravno omogoča, da bo ta politični plen vsakokratne oblasti. Poleg tega zakon RTVS podreja komercialnim dejavnostim in omogoča razgradnjo javnega servisa.

Poslanec LDS Ljubo Germič je opozoril na primere, ko se je politika po sedanjem zakonu vmešavala v delo RTVS. Politizacija se je po njegovem mnenju kazala v "nenehnih ekscesih in sledeh političnega upravljanja". Novi zakon pa, kot pravi, popravlja slabo stanje, ki ga je uvedel t.i. Grimsov zakon, ter RTVS daje večjo avtonomijo. Germič upa, da bodo državljani na referendumu "spregledali igro tistih, ki zlorabljajo institut referenduma v dnevnopolitične namene".

V SLS ocenjujejo, da je zakon slab in nepotreben, zato so njegovemu sprejetju ves čas nasprotovali, a zaradi drugih, bolj ključnih problemov v državi ne podpirajo niti zahteve za razpis referenduma. Kot je dejal Gvido Kres, v času socialne in gospodarske krize sedaj res ni pravi trenutek za takšen referendum.

Majda Širca: Predlagatelji referenduma se bojijo samostojnosti RTVS

Ministrica za kulturo Majda Širca je ob začetku razprave predlagateljem referenduma očitala, da se bojijo samostojnosti RTVS.

Poslanski skupini SDS in SNS ter poslanec Andrej Magajna so namreč minuli teden vložili zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o novem zakonu o RTVS. Vlagatelji zahteve zakonu, ki ga je DZ sprejel 20. oktobra, nasprotujejo zaradi predvidenega statusnega položaja RTVS, spremembi statusa zaposlenih in določilom, ki predvidevajo posebne oddaje ali programe za pripadnike narodnih skupnosti nekdanjih republik Jugoslavije.

Ker zahteva izpolnjuje vse formalne pogoje, mora državni zbor referendum tudi razpisati in določiti datum njegove izvedbe. Odbor za kulturo, šolstvo, šport in mladino državnemu zboru predlaga, naj referendum razpiše za 12. december, o čemer bodo danes odločili poslanci.

S tem datumom se ne strinjajo v poslanski skupini SDS, kjer so k predlaganemu odloku o razpisu referenduma vložili dopolnilo, s katerim bi referendum razpisali za 17. april prihodnje leto. Opozarjajo namreč, da se napovedujejo še drugi referendumu, denimo o pokojninski reformi in zakonu o malem delu, in bi jih bilo smiselno izvesti skupaj. "Če je koalicija racionalna, bo predlog podprla," je dejal vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko.

Za ministrico za kulturo Majdo Širca takšen predlog ni sprejemljiv, saj bi zakon moral začeti veljati s 1. januarjem 2011. Ob današnjem začetku seje je sicer ministrica poudarila, da je omenjeni zakon nastajal počasi, strpno in v dialogu. Po njenem mnenju je zakon dober, njegov osnovni koncept pa je več samostojnosti, novinarske kredibilnosti in preglednega poslovanja v službi javnosti.

Ministrica za kulturo ima, kot pravi, občutek, da je predlagatelje strah samostojnosti, saj kajti "RTVS v imenu nosi najvišje zaščitene vrednote: samostojnost, javnost ter nacionalni in kulturni pomen".