- Dober dan, rad bi govoril s hrvaškim veleposlanikom, bo jutri nekdo povprašal hišnika skupnega veleposlaništva.
- Izvolite, bo odgovoril hišnik in gost bo kmalu potrkal na vrata gospoda veleposlanika.
- Dober dan, rad bi govoril s hrvaškim veleposlanikom.
- Zmotili ste se, to je slovensko veleposlaništvo, bo z globokim glasom odgovoril gospod veleposlanik Republike Slovenije, moški močnejše postave z gladko počesanimi lasmi. Hrvaško veleposlaništvo je v sobi na drugi strani.
- Se opravičujem, bo odgovoril nesrečnež in odšel v sobo na drugi strani, kjer na vratih, zdaj ko bolje pogleda, z malimi črkami res piše Veleposlaništvo Republike Hrvaške.
- Usedite se in počakajte, gospod veleposlanik bo takoj, mu bo prijazno rekla tajnica hrvaškega veleposlaništva.
Naš junak, kaj bi drugega, se usede na stol na drugi strani velike delovne mize in čaka.
- Opravičujem se, ker ste čakali, izvolite, kako vam lahko pomagam? kmalu zasliši od nekod znani, globoki glas.
Na vratih pa - prav tisti možak močnejše postave z gladko počesanimi lasmi!
Hja, nisem vam povedal: hvalevredna pobuda Jadranke Kosor in Boruta Pahorja o skupnih veleposlaništvih predvideva, kjer je to mogoče, skupnega veleposlanika. To je, priznajte, zelo lepo. Najlepše pa bo, ko bo zaradi enega od sedemstotih obmejnih, nasledstvenih, premoženjskih in preostalih sporov Republika I. naslovila ostro diplomatsko noto Republiki II. Kmalu bo zazvonil telefon v sobi slovenskega veleposlanika.
- Oprostite, bo potrkala tajnica slovenskega veleposlaništva in prekinila pogovor hrvaškega veleposlanika in gosta. Nujno vas kličejo v slovensko veleposlaništvo.
Nekaj trenutkov kasneje se bo iz sobe na drugi strani slišalo neprijetno razgrajanje. Slišalo se bo samo besni, globoki glas, ki bo prodiral skozi tanke stene hrvaško-slovenskega veleposlaništva.
- Diplomatska nota?! No, to diplomatsko noto si lahko vtaknete v... Komu si to rekel?!? Ti to meni??? ... Ja, tebi, bedasti dunajski konjušnik! ... Glej, glej, kdo se oglaša, polizani ustaški kreten! ... Komu ti "kreten"?... A tako se bova pogovarjala, kaj? Se bova tako pogovarjala??? ... Joj, policija! Varnostniki!!! Slovenec me je udaril! ...
Zbegani gost posluša razgrajanje v sosednjem prostoru, zdaj po sobi že leti pohištvo in sliši se zvok razbitega stekla, tajnici hrvaškega veleposlaništva pa je vidno nerodno in se vsa rdeča v obraz trapasto nasmiha.
- Spet diplomatska nota, na kratko pojasni.
- Prekleti j… Slovenec! plane v tistem trenutku v sobo hrvaški veleposlanik, vsi tisti njegovi gladko počesani lasje so razmršeni, kravata strgana, na levem očesu ima veliko vijolično modrico, iz nosu pa mu polzi tanek curek krvi. Vesna, takoj telefonirajte na slovensko veleposlaništvo in pokličite veleposlanika, da mu izročim ostro diplomatsko noto zaradi fizičnega napada.
Gospa Vesna prime telefonsko slušalko in se ob tem kislo nasmiha gostu, ki že deset minut sedi bled, z odprtimi usti. Ne mine niti minuta, že na vrata potrka tajnica slovenskega veleposlaništva.
- Gospod, nujno vas potrebujejo, se obrne k pretepenemu ambasadorju. Zdi se, da hrvaška ambasada pošilja diplomatsko noto.
- Takoj se vrnem, veleposlanik vstane in pohiti v sobo na drugi strani.
Pet minut kasneje se gladko počesan vrne in že na vratih udari z vsem ognjem.
- Gnoj ustaški, ti boš meni ostro noto, kaj?!? zagrmi veleposlanik Republike Slovenije in na veliko osuplost gosta s tajničine mize vzame veliko stekleno vazo in se z vso silo trešči po glavi. - Na, tu imaš diplomatsko noto, jebi se s to diplomatsko noto!!!
Tajnica Vesna, zdaj že povsem rdeča v obraz, se pretvarja, da nič ne sliši. Gospod veleposlanik samega sebe tolče po glavi, se klofuta in z lastno glavo udarja ob zid, se prime za kravato in z vso silo vrže na tla. Vesna pa se vsake toliko bedasto nasmehne osuplemu gostu in se pretvarja, da nekaj piše.
- Nisva še končala, zapomnite si! se gospod veleposlanik končno pobere s tal, si obriše kri z ust in zaloputne z vrati.
Tajnica in gost ostaneta sama - človek v šoku niti opazil ni, da ima srajco vso popackano s krvjo -, ko nenadoma zazvoni telefon.
- Veleposlaništvo Republike Hrvaške, izvolite, izgovori Vesna z glasom avtomatske tajnice. Ja, ja, izvolite, gospod Pahor... ja, ja... klasična diplomatska depeša, razumem... Hvala, gospod Pahor, nasvidenje.
- Pa menda ni bil to slovenski premier? končno uspe izustiti povsem zbeganemu gostu.
- Ah, ne, hrvaški, se nasmeji gospa Vesna. Ne skrbite, odkar so uvedli skupne premiere, se tudi sama včasih zmotim.