Kot je zatrdil Brodnik, ki je Družbo za avtoceste v RS (Dars) vodil do leta 1999, je vlada ob začetku gradnje avtocest leta 1994 zahtevala, da se v projekt vključijo vsa gradbena podjetja, ki so sposobna graditi avtoceste. Zaradi številnih izkušenj iz preteklosti, znanja in zmogljivosti je zlasti SCT povečeval svojo udeležbo na pridobljenih poslih.

"To bi sčasoma vodilo v monopolizacijo, zato smo se odločili za ugotavljanje zmogljivosti izvajalcev, saj je samo tako mogoče pravično in enakopravno izvajati dela na avtocestnem programu," je zatrdil Brodnik in pojasnil, da so z ugotavljanjem zmogljivosti izvajalcev omejili največjega izvajalca, družbo SCT. "Zidarja smo na račun ostalih stisnili maksimalno," je dejal.

Brodnik t.i. zemonskega sporazuma ne pozna, če pa so gradbena podjetja ugotavljanje zmogljivosti, ki je potekalo ves čas, zapisala, pa je to po njegovih ocenah "velik uspeh za slovensko gospodarstvo". Brodnik se čudi navedbam, da je šlo pri izvajanju avtocestnega programa za kartelno dogovarjanje in korupcijo, saj so bili razpisi mednarodni, stalno pa so pri izvajanju programa nastopali tudi tuji ponudniki, ki pa so mnogokrat zašli v težave in te so nato reševali slovenski izvajalci.

Slovenska gradbena podjetja so pri izvajanju avtocestnega programa po Brodnikovih navedbah sicer nastopala skupaj na podlagi svojih zmogljivosti (joint venture), saj sicer ne bi mogla tekmovati s tujimi ponudniki. "Tekma med domačimi in tujimi ponudniki je bila namreč neizprosna," je zatrdil in dodal, da pa je slovenska gradbena operativa vrhunska.

Preiskovalna komisija je zaslišala tudi nekdanjega člana uprave Darsa Abdona Peklaja (funkcijo člana uprave je opravljal v mandatu Rajka Siročiča, in sicer do oktobra 2007, ko je upravo Darsa razrešila tedanja vlada), ki je zatrdil, da je Dars svoje naloge izvajal skladno s sprejetimi plani in letnimi plani razvoja ter skladno s takrat veljavnimi zakoni. Kot je dejal, so bile vse zadeve vodene transparentno in preverljivo.

Peklaj o kartelnem dogovarjanju gradbenih podjetij ne ve ničesar, razen iz objav v medijih. V njegovem času na Darsu o kartelnem dogovarjanju ni slišal, še več, "takrat na začetku niti nismo vedeli, kaj to sploh je". Je pa tedanja uprava uvedla postopek limitiranja vrednosti projektov. "Če so ponudbe prekoračile limitirano vrednost, so bile razveljavljene," je pojasnil.

Pri izvajanju avtocestnega programa so gradbena podjetja nastopala skupaj, prek joint venturjev, da pa bi nastopali usklajeno, torej po predhodnem dogovoru, pa Peklaju ni znano. Tudi Peklaj o t.i. zemonskem sporazumu ne ve več, kot je bilo mogoče izvedeti iz medijev; pred medijskim razkritjem o sporazumu ni vedel ničesar.

Odnosi med predsednikom uprave SCT Ivanom Zidarjem in Darsom so bili po Peklajevih navedbah vedno napeti. "Kadar sem bil jaz prisoten na sestankih z izvajalci, smo se vedno 'tepli'. Izvajalec pač želi imeti svoje, mi pa smo bili na drugi strani," je pojasnil. Brodnik je v zvezi z odnosi med Zidarjem in Darsom dejal, da ga je Zidar kmalu po nastopu mandata vprašal, ali bodo odslej res samo še izvajalci, Brodnik pa mu je odgovori pritrdilno. "To je bilo vse," je poudaril.

Na vprašanje o uporabi vozil v lasti SCT, pa tudi drugih izvajalcev gradnje avtocest, pa sta tako Peklaj kot Brodnik pojasnila, da so bili izvajalci del v okviru avtocestnega programa dolžni dati na razpolago tudi vozila, ki so se uporabljala za nadzor. Brodnik sicer takega avtomobila ni imel, ga je imel pa Peklaj, ki je pojasnil, da so ga uporabljali na podlagi posebne pogodbe po sklepu uprave, zanj pa so plačevali tudi bonitete.