Tuš z denarnim tokom nima težav, ima pa težave z visoko zadolženostjo, zaradi katere je moral tudi ustaviti dinamiko načrtovanih naložb. Bankirji so za zdaj optimistični in ocenjujejo, da bi udeleženci lahko dosegli dogovor, s katerim bi se Tuš Holding izognil insolventnim postopkom. Prav tako na uspešno rešitev upajo dobavitelji, saj se kljub velikim težavam s plačili zavedajo, da bi za njihovo poslovanje v prihodnje morebitni stečaj pomenil hud udarec. Po predvidevanjih naših virov bodo banke zahtevale prodajo vseh naložb, ki niso povezane z osnovno, torej trgovsko dejavnostjo, zlasti mobilno telefonijo, bencinske servise in kinodvorane. S tem bi Tušev dolg postal vzdržen in bi lahko začel normalno poslovati.
Dobavitelji tarnajo zaradi plačilnih rokov
V tem trenutku so zaradi podaljševanja plačilih rokov v najtežjem položaju dobavitelji. Poklicali smo nekaj dobaviteljev, kjer so nam povedali, da se Engrotuš že nekaj časa ne drži pogodbenih plačilnih rokov, ampak zamuja, od nekaj dni do meseca ali celo več. Tako so nam v enem od podjetij povedali, da so Tuševi plačilni roki okoli 90 dni, torej, da presegajo pogodbene roke plačila za mesec do dva. Zaradi dolgih plačilnih rokov so nekateri dobavitelji začeli bolj pozorno spremljati poslovanje s Tušem in mu tudi blago dobavljajo bolj nadzorovano, da se njihova izpostavljenost ne bi povečevala, so nam povedali pri drugem dobavitelju. Dobaviteljem so že zdaj ponujali različne možnosti poravnave obveznosti, na primer prek kompenzacije z naftnimi derivati. Ponudili so jim tudi možnost prodaje terjatev bankam z diskontom (factoring), s čimer bi Tuš zmanjšal svoj dolg do dobaviteljev, vendar vsaj pri dobaviteljih, ki nimajo likvidnostnih težav, interesa za to ni, ampak bi raje počakali na poplačilo terjatev. Dobavitelji upajo, da se bo Tušu uspelo z bankami dogovoriti za podaljšanje odplačila posojil, saj bi se mu s tem likvidnost tako izboljšala, da bi lahko že od začetka prihodnjega leta začel poravnavati obveznosti do dobaviteljev v krajših rokih, torej v 60 do 75 dneh.
Tušmobil, mlinski kamen holdinga
Skupina Tuš Holding je lani ustvarila kar 29 milijonov evrov čiste izgube, konec decembra lani pa je imela ob 73 milijonih evrov kapitala kar 670 milijonov evrov finančnih in poslovnih obveznosti. Največje breme Skupine Tuš Holding je bil Tušmobil, ki je prihodke sicer podvojil, na 72 milijonov evrov, vendar obenem ustvaril tudi več kot 25 milijonov evrov čiste izgube. Zaradi nedobičkonosnega poslovanja je moral Tuš Holding lani z 21,6 milijona evrov ponovno dokapitalizirati svojo telekomunikacijsko družbo, sredstva za dokapitalizacijo pa je posredno prispeval kar Engrotuš. Ta je namreč Tušu Holdingu posodil 132 milijonov evrov, Tušu nepremičninam pa še dodatnih 35,7 milijona evrov, razkriva letno poročilo Engrotuša.
Skupina Engrotuš je imela konec preteklega leta le še 15-odstotni delež kapitala v sredstvih, kar pomeni, da so imeli za vsak evro kapitala že kar 6,6 evra obveznosti. Z dobičkom iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) bi tako Skupina Engrotuš svoj finančni dolg odplačala šele po šestih letih. Matična družba Engrotuš je sicer lani ustvarila 26,15 milijona evrov EBITDA, kar je 15 odstotkov manj kot leta 2008. Lani je Skupina Engrotuš svoj finančni dolg uspela znižati za dobrih 30 milijonov evrov, na 128 milijonov evrov. Vendar so se na drugi strani za prav toliko povečale kratkoročne poslovne obveznosti, kar pomeni, da so v Skupini Engrotuš vlogo bank dejansko prevzeli kar dobavitelji. Konec decembra lani je imela Skupina Engrotuš 151,8 milijona evrov kratkoročnih poslovnih obveznosti, ki so že za več kot 100 milijonov evrov presegle kratkoročne poslovne terjatve.
Leto 2009 je Skupina Engrotuš sklenila s 725 milijoni evrov prihodkov in 4,4 milijona evrov čistega dobička, za letošnje leto pa načrtujejo 847 milijonov evrov prihodkov in 15,3 milijona evrov čistega dobička. Celotna skupina Tuš Holding naj bi letos ustvarila 947 milijonov evrov prihodkov in milijon evrov čistega dobička.
vesna.vukovic@dnevnik.sisuzana.rankov@dnevnik.si
