Prebil je prevzel vodenje Hotela Lev konec leta 2004. Pod njegovim vodstvom se je izboljšalo finančno stanje hotela, kakovost storitev, izvedli so številne investicije, nadgrajena je bila ponudba hotela. Pred dobrim letom pa je Hotel Lev zastavil novo smer poslovanja s poudarkom na eko aktivnostih, tako hotel poleg visokega standarda storitev izkazuje tudi razvojno usmerjenost v družbeno odgovorno podjetje.

Prebil je letos prejel tudi priznanje za Naj menedžerja v turizmu 2010, ki sta ga je že četrto leto zapored podelila ministrstvo za gospodarstvo in Slovenska turistična organizacija (STO).

Kako bi lahko postala Slovenija na turističnem zemljevidu bolj prepoznavna?

Bolj prepoznavni lahko postanemo le na podlagi skupne organizacije STO, direktorata za turizem na ministrstvu za gospodarstvo, z vsemi ostalimi organizacijami, ki sodelujejo v turizmu ter gospodarstvom. Treba je ciljno nameniti veliko več sredstev v promocijo Slovenije. Slogan I fell Slovenia je prepoznaven, je dober, sedaj pa mora slediti še akcija. Obenem bi morala država podpreti tudi odpiranje novih letalskih destinacij, in sicer predvsem v države, od koder prihajajo gostje, ki bi lahko ustvarili dodano vrednost. Ti gostje zahtevajo določen standard storitev, imajo denar in ga tudi želijo potrošiti. V Sloveniji imamo določen standard storitve, vendar temu nismo dovolj hitro sledili s promocijo in drugimi ukrepi.

Na katere trge bi morali usmeriti več pozornosti?

Sedaj nam manjkajo predvsem skandinavske države, ki so top destinacija. To so turisti, ki vedo, kaj lahko v turizmu zahtevajo, znajo zahtevati in so obenem to pripravljeni tudi plačati. Že do sedaj imamo s skandinavskimi državami zelo dobre izkušnje. Tudi Japonska je bila do krize v strmem vzponu. Obenem se odpira Indija, potencialno Kitajska, torej azijski svet, ki ima tržno moč in kritično maso. Zato je treba aktivnosti ciljno usmeriti. Pa tudi gospodarstvo bi moralo v večji meri spremljati napore STO in države. Treba se je združiti, organizirati skupno srečanje v okviru direktorata za turizem, STO, drugih organizacij. Vsi bi morali v neko skupno akcijo, saj je Slovenija majhna, in sredstva, ki jih lahko namenimo, so manjša, kot jih imajo na razpolago ostale države, zato moramo še bolj ciljno usmerjati napore. Lahko imamo dobre ideje in produkte, a če ne bomo prepoznavni v svetu in Evropi, bo težko prepoznaven tudi naš turizem. Za resne premike je treba ciljno obdelati posamezen trg.

Kako se gospodarsko-finančna kriza odraža v slovenskem turizmu?

Trenutna situacija v turizmu je raznolika. Število nočitev glede na pretekla leta narašča, povprečna cena nočitev pada, obenem pa zaradi znižanih cen storitev beležimo več domačih gostov.

Kako se razvija turizem v prestolnici?

Turizem se v Ljubljani razvija počasneje, kot bi želeli. Prestolnica je eno od območij v Sloveniji, ki je najbolj občutilo krizo, ker jo obišče največ poslovnih gostov. Zaradi recesije in varčevalnih ukrepov, ki so jih podjetja sprejemala v tujini, je bilo tudi manj poslovnih gostov. Ljubljana ima zelo dobro infrastrukturo, produkti so dobro razviti, manjka pa predvsem poslovnih gostov, saj je tu Ljubljana malo zaspala. V skladu s tem moramo razvijati prihod kongresnih gostov, ki predstavljajo dodano vrednost. Letos namreč beležimo predvsem rast turističnih gostov, ki so prišli večinoma zaradi znižanja cen ponudnikov.

Ali v Ljubljano prihaja več paketnih gostov ali več individualnih?

V segmentu turističnih gostov je več paketnih, torej organiziranih skupin, na splošno pa so enakomerno razdeljeni organizirani in individualni obiski. Ljubljana je specifika, ker nima domačih gostov, je pa zaznati trend več individualnih gostov, ki jih spodbuja razmah in napredek interneta. Ljubljana ima kot prestolnica v EU določeno prednost pred ostalimi kraji, po drugi strani pa je popolnoma neprepoznavna glede na Pariz, Berlin, London. Težko je doseči konkurenčnost glede na omenjena mesta, da bi tudi v Ljubljano privabili turiste, ki si sistemsko ogledujejo evropska mesta. Težava je tudi v tem, da Slovenija še ni tako prepoznavna v smislu turistične destinacije. Če pogledamo Hrvaško in Črno goro so v zadnjih letih naredile velik premik na področju prepoznavnosti.

Kakšne so želje hotelskih gostov?

Gosti zahtevajo višji standard storitve in predvsem celostno storitev, zahtevajo visok standard kulinarike in njeno celovito ponudbo. Zahtevajo tudi usmerjenost ponudbe v trajnosten razvoju - da smo okolju prijazni, da imamo bio produkte, da skrbimo za okolje.

Kje vidite rešitve za pomanjkanje kakovostne in izobražene delovne sile v gostinstvu v Sloveniji?

Problem s kakovostnimi kadri v gostinstvu je problem cele Slovenije. Rešitev je treba iskati že v šolanju. Poklici, kot so natakar, kuhar, receptor, potrebujejo prepoznavnost, treba jim je dati težo, ugled in v skladu s tem spremeniti šolanje. Na žalost se v te šole že tradicionalno vpisujejo najslabši učenci oz. dijaki in posledično dobimo najslabši kader. Današnji kader potrebuje znanje dveh tujih jezikov, znanje o drugih kulturah, o bontonu, na žalost tega trenutno v Sloveniji ni. Rešitve so v nadgradnji šolskega sistema, večji angažiranosti države, predvsem v podpori države za izmenjave študentov, dijakov, večji podpori za dodatna izobraževanja. V izobraževanju tudi ni sistema podpore, da bi lahko najboljše turistične delavce primerno nadgradili in nagradili.